| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The plasma polymerisation process for the deposition of amino-containing film on the poly(ethylene terephthalate) dressing-layer for safe wound-healing
Zdenka Peršin, Adolf Jesih, Karin Stana-Kleinschek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: This article presents a new approach for preparing antimicrobial layer as a part of multi-composite dressing for safe and efficient wound - healing within a moist environment. Plasma polymerisation using a mixture of argon, ammonia, and hexane gases was used for preparing a thin polymer film on the poly(ethylene terephthalate) (PET) surface. The plasma deposition efficiency, regarding the amount of nitrogen, was evaluated by the Kjeldahl method, whilst the absorption of C.I. Acid Orange 7 dye onto accessible amino groups was monitored within the UV/VIS spectral region. The quantitative amount of charged surface groups was determined by potencometric titration. The results obtained using Kjeldahl method indicated the presence of a substantial amount of nitrogen within the deposited film. Furthermore, mono - azo acidic dye was absorbed onto the polymerised sample, pointing to the formation of an ionic bond between the sulphuric and amino groups. The plasma deposited PET samples resulted in inhibitions regarding all the pathogen microorganisms used, mostly those present in the infected wound.
Ključne besede: plasma polymerisation, argon, ammonia, hexane, poly(ethylene terephthalate), antimicrobial properties, wound dressing
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1119; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (75,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
DOLOČANJE TALIŠČ POLIETILEN GLIKOLOV PRI VISOKIH TLAKIH PLINOV
Gašper Zajc, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučevanje temperature tališča polietilen glikola različnih molskih mas pri raznih nadtlakih argona in načrtovanje talilne krivulje binarnega sistema ter njena primerjava s podobnimi binarnimi sistemi, najdenimi v različni literaturi. Izmerjene so bile temperature tališča (TTpov) polietilen glikola molskih mas 1 500 g/mol, 4 000 g/mol, 10 000 g/mol in 35 000 g/mol pri različnih nadtlakih argona (Pnad) v visokotlačni optični celici vse do 30 MPa. Te temperature so bile nato preračunane v reducirano temperaturo tališča (TTred), da smo lahko naš binarni sistem primerjali z binarnim sistemom polietilen glikol/ogljikov dioksid. Izmerjena je bila tudi latentna talilna toplota (ΔtalH) polimera na dva načina. Za prvo določitev smo uporabili Clapeyron-ovo enačbo in interpolacijo izmerjenih temperatur tališča v odvisnosti od nadtlaka argona. Druga določitev je potekala neposredno v diferenčnem dinamičnem kalorimetru; rezultate smo nadalje uporabljali v izračunih topnosti. Na podlagi padca temperature tališča smo ob upoštevanju koligativnih lastnosti lahko izračunali topnost superkritičnega fluida v polimeru. V ta namen je bila izpeljana nova enačba topnosti (S) iz že znanih korelacij krioskopije.
Ključne besede: PEG, argon, tališče, optična celica, latentna talilna toplota, topnost
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1172; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

3.
The effect of nitrogen-ion implantation on the corrosion resistance of titanium in comparison with oxygen- and argon-ion implantations
T. Sundararajan, Zdravko Praunseis, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Commercially pure (CP) titanium was surface modified with nitrogen-, argon- and oxygen-ion implantations in order to investigate the material's corrosion resistance in a simulated body fluid. Five doses were chosen for the ions, ranging from 5.1015 cm-2 to 2.5-1017 cm-2. In-vitro open-cyclic potential-timemeasurements and cyclic polarization studies were carried out to evaluate the corrosion resistance of the modified surface in comparison to an unmodified surface. Specimens implanted at 4.1016 cm-2 and 7.1016 cm-2 showed the optimum corrosion resistance, higher doses showed a detrimental effect on the corrosion resistance. Argon- and oxygen-ion implantation at these doses did not show any improved corrosion resistance, indicating the beneficial role of nitrogen on the corrosion resistance of titanium in the simulated body-fluid environment. Grazing-incidence X-ray diffraction (GIXD) was employed on the implanted specimens to determine the phases formed with the increasing doses. X-ray photoelectron spectroscopy (XPS) studies on the passive film of the implanted samples and on the unimplanted samples were analyzed in order to understand the role of nitrogen in improving the corrosion resistance. The results of the present investigation indicated that nitrogen-ion implantation can be used as a viable method for improving the corrosion resistance of titanium. The nature of the surface and the reason for the variation and the improvement in the corrosion resistance are discussed in detail.
Ključne besede: metallurgy, ion implantation, orthopedic implants, corrosion, titanium, nitrogen, oxygen, argon
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1334; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Optimalno polnjenje visokotlačnih rezervoarjev utekočinjenih plinov
Jernej Plaskan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zemlja je kot planet obdana z več kilometrov debelo plastjo plina, ki je kot zrak mešanica raznih plinov. Odkar je človeku uspelo komponente zraka utekočiniti oziroma ločiti, je izkoriščanje tehničnih plinov na vseh področjih našega življenja v silovitem vzponu. Samo za primer, v letu 1973 je bilo v svetovnem merilu pridobljeno iz zraka 37.451 106 m3 kisika, medtem ko je leta 1978 pridobivanje naraslo že na 69.780 106 m3 [2]. Pri vse večji porabi tehničnih plinov je seveda izrednega pomena tudi njihovo ekonomično skladiščenje ter transport do porabnikov. Tehnični plini se zaradi velikega specifičnega volumna skladiščijo v tekočem stanju pri zelo nizkih temperaturah (vrelišče argona pri atmosferskem tlaku 1,013 bara je npr. –185,78°C) v posebnih rezervoarjih, ki so vakuumsko izolirani. Izgube pri skladiščenju so predvsem posledica toplotnih dobitkov ter raznih netesnosti na napravah. Kjer so rezervoarji za skladiščenje plinov povezani s porabniki plinske faze (npr. proizvodnjo), se vsa količina plina, ki se uplini – ob predpostavki, da uporabnik dela, odvede v sistem in tako izgub praktično ni. V diplomski nalogi sem želel opisati in oceniti izgube plina, ki nastanejo pri prenapolnjenosti ter neuporabi skladiščenega plina v rezervoarjih, ki so vakuumsko izolirani. Hkrati pa sem seveda razmišljal o tem, kako takšne izgube uspešno predvideti in v končni fazi tudi zmanjšati.
Ključne besede: Optimalno polnjenje, tehnični plini, utekočinjeni plini, argon, izgube
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 367; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

5.
Formuliranje paracetamola v polimere s superkritičnimi plini
Nina Urbič, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil določiti topnost učinkovine paracetamol v superkritičnih plinih. V naši raziskavi smo uporabili argon, propan in ogljikov dioksid. V visokotlačni celici smo spreminjali temperaturo in tlak ter spremljali kako se obnaša paracetamol v superkritičnih plinih, ki združujejo lastnosti plinov in tekočin. Paracetamol smo si izbrali zato, ker je ena najbolj razširjenih aktivnih snovi na svetu in jo najdemo v najbolj razširjenih farmacevtskih protibolečinskih izdelkih, ki jih lahko dobimo brez recepta. Topnost paracetamola smo določili s statično – analitično metodo, z jemanjem vzorcev iz zgornje faze, saj je le - ta bogata s plinom. Ugotovili smo, da je topnost paracetamola v vseh treh plinih (argon, propan in ogljikov dioksid) skoraj povsem neodvisna od temperature, narašča pa s tlakom oziroma z višanjem gostote plina. Z uporabo postopka visokotlačne mikronizacije PGSSTM smo paracetamol vezali na biopolimer trilaurin s pomočjo ogljikovega dioksida kot topila. Ogljikov dioksid je deloval kot plastifikator. Molekule plina se z lahkoto vrinejo med verige polimera in povzročijo znižanje viskoznosti polimernega nosilca ter s tem povečajo prosti volumen polimera. S spreminjanjem tlaka ter temperature lahko vplvamo na lastnosti produkta mikronizacije; na porazdelitev por, njihovo velikost in obliko. S pomočjo tehnike PGSSTM smo zmanjšali velikost delcev in tako povečali površino materiala in posledično izboljšali profil raztapljanja učinkovine.
Ključne besede: paracetamol, superkritični plini, biopolimer, ogljikov dioksid, argon, propan
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 298; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici