| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
(Ne)spoštovanje mednarodne arbitražne odločbe
Tjaša Lubec, 2019, diplomsko delo

Opis: Konvencija o mirnem reševanju mednarodnih sporov države podpisnice v primeru spora napotuje na različne oblike mirnega reševanja sporov med drugim tudi na arbitražo. Uradno je Stalno arbitražno sodišče v Haagu nastalo z 20. členom omenjene konvencije, ki določa, da se sile podpisnice obvezujejo, da bodo organizirale Stalno arbitražno sodišče, ki bo vselej dostopno in bo delovalo v skladu s pravili postopka, vključenimi v to konvencijo, razen če se stranke dogovorijo drugače. Stranke spora izbirajo člane arbitraže iz spiska arbitrov, lahko pa imenujejo tudi druge posameznike. Odločitev arbitražnega sodišča je tako odločitev večine arbitrov, ki je dokončna in zavezujoča tako da pritožba ni več mogoča. Kadar so v sporu države, zanje ne velja imuniteta pred izvršitvijo odločbe. Kadar pride do dokončne odločitve arbitražnega sodišča, morajo države kot stranke spora določbe iz arbitražne odločbe implementirati v nacionalni pravni red. Težava pa se pojavi, ko država tega ne stori, saj v mednarodnem pravnem okolju ni sistema prisile, ki bi se izvajal v primeru nespoštovanja takih odločb. Problematika neizvršitve arbitražne odločbe je v diplomski nalogi izpostavljena v dveh sporih in sicer pri mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško ter Filipini in Kitajsko glede Južnokitajskega morja.
Ključne besede: mednarodna arbitražna odločba, Stalno arbitražno sodišče, mednarodno pravo, neizvršitev odločbe, ukrepi za neizvrševanje arbitražne odločbe
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 385; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (876,73 KB)

2.
PRIZNANJE IN IZVRŠEVANJE TUJIH ARBITRAŽNIH ODLOČB PO ZAKONU O ARBITRAŽI
Darinka Gologranc, 2016, diplomsko delo

Opis: Arbitraža (angl. Arbitration, franc. Arbitrage, lat. Arbitrato) je stara institucija, ki je namenjena mirni obliki reševanja sporov, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. O sporu odloča tretja nepristranska oseba ali več oseb, odločitev ki jo sprejmejo, pa je za stranke zavezujoča in ima učinke pravnomočne sodbe. Osebe, ki odločajo imenujemo arbitri. Pristojnost odločati o sporu daje arbitrom arbitražni sporazum, ki ga stranki skleneta na podlagi svobodne volje. Postopka pred arbitražo ne ureja zakon, ampak svobodna volja strank. Stranki tudi sami izbereta materialno pravo, ki ga sodišče uporabi. Odločitev, ki jo arbitražno sodišče sprejme, je za stranki zavezujoča. Velika večina arbitražnih odločb stranke izvršijo prostovoljno, vendar vselej ni tako. Še posebej je lahko izvršitev arbitražne odločbe problematična, v kolikor stranki nista iz iste države in gre torej za tujo arbitražno odločbo. Republika Slovenija je poleg drugih 155 držav podpisnica Konvencije združenih narodov o priznavanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb, ki je za poenotenje priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe gotovo zelo pomembna kot pravni akt harmonizacije po celem svetu. Newyorška konvencija, na katero napotuje Zakon o arbitraži v 42. členu, se uporablja tudi za priznanje tujih arbitražnih odločb držav, ki niso podpisnice konvencije. Postopek priznanja in izvršitve poteka po pravilih postopka, ki velja na ozemlju države, kjer se zahteva priznanje. Sodišče na predpostavki nearbitrabilnosti spora in kršitve javnega reda države v kateri teče postopek za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe pazi po uradni dolžnosti, vendar jih ni dolžno upoštevati. Če sodišče presodi, da ni ovir, izda sklep o priznanju tuje arbitražne odločbe.
Ključne besede: arbitraža, arbitražna odločba, tuja arbitražna odločba, Newyorška konvencija, priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe, postopek priznanja, izpodbijanje
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1580; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
NOVEJŠA SODNA PRAKSA V ZVEZI S PRIDRŽKOM JAVNEGA REDA PRI PRIZNAVANJU TUJIH ARBITRAŽNIH ODLOČB
Nežika Pavlič Brečko, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava institut pridržka javnega reda v navezavi s tujimi arbitražnimi odločbami. Opisan in razložen je postopek priznanja in izvršitve tujih arbitražnih odločb, razložene so formalne in meritorne predpostavke, opisan je izvor javnega reda. Razložen je materialni, procesni, nacionalni in mednarodni javni red. Večji del diplomskega dela predstavlja aktualna sodna praksa v zvezi s pridržkom javnega reda pri priznavanju tujih arbitražnih odločb, ki je omejena na odločbe držav članic Evropske unije od leta 2000 dalje. Newyorška konvencija iz leta 1958 predstavlja enega izmed temeljnih dokumentov na področju mednarodne trgovinske arbitraže, zato je razlaga pridržka javnega reda v močni navezavi z navedeno konvencijo.
Ključne besede: tuja arbitražna odločba, pridržek javnega reda, priznanje in izvršitev, Newyorška konvencija, sodna praksa
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (829,96 KB)

4.
POTEK ARBITRAŽNEGA POSTOPKA S POUDARKOM NA PRAVILIH MILANSKE ARBITRAŽNE ZBORNICE (THE CHAMBER OF ARBITRTATION OF MILAN RULES) IZ LETA 2010
Marcel Hajd, 2012, diplomsko delo

Opis: Mednarodna trgovinska arbitraža je zasebno razsodišče, ki je ustanovljeno s posebnim dogovorom sodelujočih v primeru spora med njimi. Spada med alternativne oblike reševanja sporov. Od ostalih oblik se razlikuje po tem, da je njenim odločitvam v pravnem prometu priznan dokončen in zavezujoč pravni učinek. Z arbitražnim dogovorom tako stranke izključijo pristojnost sodišč. V poslovnih odnosih se pojem arbitraže prepogosto povezuje z gospodarskimi spori s tujim elementom, vendar pa se lahko arbitraže uporabijo tudi za spore z drugačno naravo in med domačimi subjekti. Dejstvo pa je tudi, da je na razvoj arbitražnega prava najbolj vplivala mednarodna trgovina. Področje mednarodne trgovinske arbitraže pa presega zgolj pravno analizo, saj odseva tudi zgodovinski, sociološki in kulturni napredek ter razvoj, pomembna pa je tudi, saj želi preseči nacionalne okvirje in omejitve različnih pravnih redov. Vsak potencialni arbitražni postopek ima svoje korenine v arbitražnem dogovoru. Za takšno obliko reševanja sporov mora obstajati soglasje med strankami. V arbitražnem sporazumu pa ne gre za golo pripravljenost reševati spor pred arbitražo, saj lahko stranke modificirajo cel postopek s svojimi željami in potrebami. Gre za načelo avtonomije strank, ki je v sodnih postopkih zelo zreducirano, arbitražni postopek pa z določenimi omejitvami spremlja od rojstva do smrti. Pri institucionalnih arbitražah je avtonomija nekoliko manjša, saj stranke v arbitražni dogovor vključijo posebne postopkovne pravilnike. Obstajajo pa tudi priložnostne arbitraže pri katerih stranke same določijo pravila postopka. Arbitražno kolo se zažene, ko stranka arbitražnega sporazuma vloži tožbo oz. zahtevek za reševanja spora pred arbitražo. Stranke lahko sklenejo arbitražni dogovor tudi po izbruhu spora. V naslednji fazi je nato potrebno imenovanje članov arbitražnega senata in njegova konstitucija. Ko je arbitražni senat tako ustanovljen je potem njegova naloga in pristojnost, da pripelje postopek do dokončne rešitve spora med strankami. Običajno se spor konča z izdajo zavezujoče in dokončne arbitražne odločbe, med postopkom pa lahko pride tudi do sporazumnega odstopa, največkrat je to s sklenitvijo poravnave. Arbitražni postopek pa se »dokončno« zaključi, ko stranka dobi to, do česar je upravičena v arbitražni odločbi. Večji del arbitražnih odločb je izpolnjenih prostovoljno, za ostale arbitražne odločbe s tujim elementom pa so na voljo posebni mehanizmi priznanja in izvršitve. Ti mehanizmi so poenoteni po vsem svetu.
Ključne besede: mednarodna trgovinska arbitraža, stalna arbitraža, arbitražna klavzula, arbitražni sporazum, arbitražni postopek, arbitražna odločba, priznanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1365; Prenosov: 248 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici