| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SIMULACIJE UČINKOVANJA RAZLIČNIH ZDRAVIL NA PRODUKCIJO EIKOZANOIDOV Z MODELOM PRESNOVE ARAHIDONSKE KISLINE IN APLIKACIJA NA ASPIRINSKO INTOLERANCO
Sonja Ferk, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju z matematičnim modelom presnove arahidonske kisline preučujemo vpliv nesteroidnih antirevmatikov (NSAR) na pojav bronhokonstrikcije pri aspirinsko intolerantnih astmatikih. Za tri različne populacije aspirinsko-intolerantnih astmatikov ocenimo, pri kateri dozi indometacina in etoricoxiba se tveganje za simptome aspirinske intolerance poveča in ocenimo, kako dolgo traja bronhokonstrikcija pri tipični terapevtski dozi indometacina. Preučujemo tudi strategijo, pri kateri aspirin, ibuprofen ali indometacin doziramo skupaj z inhibitorjem encima 5-lipoksigenaze. Ta strategija bi lahko omogočila varno doziranje nesteroidnih antirevmatikov aspirinsko-intolerantnim astmatikom brez tveganja bronhokonstrikcije.
Ključne besede: matematični model, arahidonska kislina, nesteroidni antirevmatiki, astma, aspirinska intoleranca, zdravila, farmakokinetika
Objavljeno: 16.07.2012; Ogledov: 1417; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1000,23 KB)

2.
Matematično modeliranje vpliva nesteroidnih antirevmatikov na aspirinsko intoleranco astme
Andrej Dobovišek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Pri približno 10−20 % astmatičnih bolnikov se po zaužitju aspirina, ibuprofena ali katerega drugega nesteroidnega antirevmatika (NSAR) razvije bronhokonstrikcija, vnetje sluznic nosu, žrela in vnetje oči ter izpuščaji na koži. Ta pojav imenujemo aspirinska intoleranca. Raziskave kažejo, da so pri aspirinsko-intolerantnih astmatikih v primerjavi z aspirinsko-tolerantnimi astmatiki in neastmatiki bistveno spremenjene genske ekspresije encimov prostaglandin H sintaz 1 in 2 (PGHS1 in PGHS2) ter levkotrien C4 sintaze (LTC4S) pri presnovi arahidonske kisline (AA) v belih krvnih celicah. Ključnega pomena pri razvoju bronhokonstrikcije in drugih simptomov aspirinske intolerance sta produkta presnove AA: vnetni mediator levkotrien C4 (LTC4) in protivnetni prostaglandin E2 (PGE2). NSAR inhibirajo PGHS1 in PGHS2, kar zniža koncentracijo PGE2 in poviša koncentracijo LTC4 v celicah. V doktorskem delu izdelamo matematični model, ki omogoča študij vpliva NSAR na pojav aspirinske intolerance. Osredotočimo se na modeliranje ciklooksigenazne in lipoksigenazne poti presnove AA, pri čemer upoštevamo tudi inhibitorni učinek NSAR na encima PGHS1 in PGHS2. Časovni potek koncentracije NSAR v krvni plazmi po zaužitju zdravila pa opišemo s standardnim farmakokinetičnim modelom, v katerem upoštevamo fazo absorpcije zdravila v krvno plazmo in eliminacije iz krvne plazme. Razmerje med koncentracijama PGE2 in LTC4 uporabimo kot osrednji kriterij za napoved bronhokonstrikcije, pri čemer je tveganje za pojav bronhokonstrikcije večje, kadar je razmerje med koncentracijama PGE2 in LTC4 manjše od ena. Z modelom preučujemo pojav aspirinske intolerance na treh različnih ravneh; najprej na ravni ekspresij encimov PGHS1, PGHS2 in LTC4S, nato na ravni produkcije ključnih metabolitov PGE2 in LTC4 v celici in nato še na ravni organov, kjer preučujemo, kako je pojav bronhokonstrikcije odvisen od doze različnih NSAR. Izvedemo simulacije, v katerih napovemo časovne poteke koncentracij PGE2 in LTC4 v odvisnosti od različnih ekspresij encimov PGHS1, PGHS2 in LTC4S pri neastmatikih, aspirinsko-tolerantnih astmatikih in treh različnih populacijah aspirinsko-intolerantnih astmatikov. Simulacije izvedemo brez ali ob prisotnosti NSAR. Pokažemo, da je pojav bronhokonstrikcije odvisen od doze uporabljenega NSAR. Za aspirin, ibuprofen in celecoxib ocenimo mejne doze, pri katerih je povišano tveganje za pojav bronhokonstrikcije. Napovemo, koliko časa po zaužitju NSAR se pojavi bronhokonstrikcija in koliko časa traja. Študiramo tudi strategijo, ki bi aspirinsko-intolerantnim astmatikom omogočila varno doziranje NSAR, brez tveganja bronhokonstrikcije. Predlagamo strategijo, pri kateri bi v kombinaciji z NSAR dozirali učinkovini, ki delujeta kot inhibitorja encima 5-lipoksigenaze (5-LOX): sintetični analog PGE2 − nocloprost in učinkovina ABT-761. Rezultati kažejo, da bi spremenjeni ekspresiji PGHS1 in LTC4S utegnili biti osrednja vzroka, ki po zaužitju NSAR vodita do bronhokonstrikcije, znižana ekspresija PGHS2 pa najverjetneje vodi do drugih simptomov aspirinske intolerance. Napovedane mejne doze za aspirin in celecoxib so primerljive z eksperimentalno določenimi, o katerih poročajo v literaturi, za ibuprofen pa so nekoliko nižje. Z modelom napovedana časa od zaužitja NSAR do pojava bronhokonstrikcije in časovni interval trajanja bronhokonstrikcije sta enakega velikostnega reda, kot poročajo v literaturi. Podrobna analiza strategije doziranja NSAR z inhibitorjema 5-LOX kaže, da je nocloprost v kombinaciji z aspirinom potrebno dozirati le enkrat, v kombinaciji z ibuprofenom pa večkrat zaporedoma v različnih dozah, pri čemer so čas doziranja, doza in število doz nocloprosta odvisni od doze ibuprofena. Strategija se bistveno poenostavi, kadar namesto nocloprosta uporabimo ABT-761, ki je močan inhibitor 5-LOX s počasno fazo eliminacije iz krvne plazme.
Ključne besede: matematični model, aspirinska intoleranca, nesteroidni antirevmatik, arahidonska kislina, levkotrieni, prostaglandini.
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 2167; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

3.
MODELNA SIMULACIJA VPLIVA ASPIRINA NA PRODUKCIJO EIKOZANOIDOV V LEVKOCITIH
Samo Maglica, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu apliciramo fizikalno-matematični model presnove arahidonske kisline (AA) na razlago pojava aspirinsko inducirane astme oz. aspirinske intolerance. Aspirinska intoleranca je vnetna bolezen zgornjih in spodnjih dihalnih poti, ki prizadene aspirinsko intolerantne astmatike. Klinični znaki aspirinske intolerance se pojavijo po zaužitju aspirina ali kakšnega drugega nesteroidnega antirevmatika (NSAR). V delu opišemo in nato v nekaterih podrobnostih dopolnimo že obstoječ matematični model presnove AA, ki je plod izvirnega raziskovalnega dela članov Oddelka za fiziko na FNM UM. Omenjeni model nadgradimo z upoštevanjem ireverzibilne vezave aspirina na dva encima, ki ju aspirin inhibira. To sta encima prostaglandin H sintaza 1 in 2 (PGHS1 in PGHS2). Originalni model namreč upošteva, da se NSAR reverzibilno veže na encima in ju inhibira, kar velja za večino NSAR, ne velja pa za aspirin. Le-ta se na omenjena encima kovalentno veže in ju s tem trajno onemogoči. Z modelom realistično napovemo časovne poteke koncentracij prostaglandinov in levkotrienov v odvisnosti od različnih oralno zaužitih doz aspirina ter določimo mejne doze in napovemo čas trajanja bronhokonstrikcije po zaužitju tipičnih doz aspirina pri aspirinsko intolerantnih astmatikih. Napoved časa trajanja bronhokonstrikcije in mejnih doz temelji na izračunu razmerja med koncentracijama prostaglandina E2 (PGE2) in levkotriena C4 (LTC4). Za aspirinsko intolerantne astmatike je značilno, da je to razmerje pred in po zaužitju aspirina manjše od ena, medtem ko je za zdrave osebke in za aspirinsko tolerantne astmatike vselej večje od ena. Vzrok za to naj bi bile spremenjene ekspresije encimov PGHS1 in PGHS2 ter encima levkotrien C4 sintaze (LTC4S). Po originalnem modelu povzamemo opis različnih populacij, ki se razlikujejo po ekspresijah teh encimov, izvedemo modelne simulacije in primerjamo dobljene rezultate.
Ključne besede: aspirinska intoleranca, arahidonska kislina, levkotrieni, prostaglandini, matematični model, astma, aspirin, inhibicija encimov
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1183; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
MERITEV PROSTANOIDOV V KRVNI PLAZMI Z METODO GC/MS
Nejc Lisac, 2013, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo biosintezo, kemijsko zgradbo in pomen eikozanoidov v človeškem organizmu. Preučimo metodo priprave vzorca krvne plazme, postopke meritev ter kvalitativne in kvantitativne analize prostanoidov z uporabo plinskega kromatografa in masnega spektrometra. Na podlagi analize masnih spektrov z uporabo internih standardov določimo koncentracijo prisotnih prostanoidov v vzorcu.
Ključne besede: arahidonska kislina, eikozanoidi, prostanoidi, levkotrieni, plinska kromatografija, masna spektrometrija, interni standard
Objavljeno: 31.01.2014; Ogledov: 711; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Fizikalno-matematični model presnove arahidonske kisline za izračun razmerij med koncentracijami eikozanoidov v primeru asprinske intolerance
Nina Šilovinac, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo pojav aspirinsko inducirane astme s pomočjo fizikalno-matematičnega modela presnove arahidonske kisline. Že obstoječi model nadgradimo in na podlagi razlik v ekspresiji encimov prostaglandin E sintaze (PGES) in levkotrien C4 sintaze (LTC4S) identificiramo aspirinsko intolerantne in tolerantne astmatike ter neastmatike. Modelni rezultati napovejo največje tveganje bronhokonstrikcije po zaužitju NSAR pri populaciji s povišano ekspresijo encima LTC4S in znižano ekspresijo PGES. Modelne napovedi primerjamo z izmerjenimi razmerji koncentracij med posameznimi eikozanoidi in ugotavljamo zelo dobro ujemanje modela z meritvami iz dveh različnih virov.
Ključne besede: aspirinska intoleranca, arahidonska kislina, fizikalno-matematični model, eikozanoidi, bronhokonstrikcija, nesteroidni antirevmatik (NSAR)
Objavljeno: 31.01.2014; Ogledov: 718; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
PRIMERJAVA VPLIVA DNA POLIMORFIZMOV V GENIH ZA METABOLIZEM LIPIDOV NA PROFILE MAŠČOBNIH KISLIN MED BOLNIKI Z RAZLIČNIMI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI
Gregor Jezernik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali povezavo med polimorfizmi genov, ki sodelujejo pri presnovi maščobnih kislin, in profilom maščobnih kislin bolnikov s pogostimi kompleksnimi boleznimi. Namen dela je bilo ugotoviti povezavo med genotipom posameznega polimorfizma in masnimi deleži maščobnih kislin v eritrocitih, torej da prisotnost bolezenskega alela spremeni maščobno sestavo. Po preučevanju dosedanje literature smo izbrali primerne polimorfizme na genih, ki bi lahko vplivali na maščobni profil. Nato smo vzorce DNK genotipizirali z metodo RFLP ali s HRM. Genotipizirali smo slovenske bolnike z astmo (51), kronično vnetno črevesno boleznijo (103), polipi debelega črevesa (17), miomi maternice (52) in kontrolni skupini zdravih posameznikov (82) za SNP-ja v genih LTA4H, ki kodira encim levkotrien A4 hidrolazo, in PTGS2, ki kodira encim prostaglandin-endoperoksid sintazo 2. Funkcija encima LTA4H je hidrolizirati levkotrien A4 v levkotrien B4; encim PTGS2 pa metabolizira arahindonsko kislino v PGH2. Podatke pridobljene z genotipizacijo smo statistično obdelali. Asociacijska študija je pokazala statistično signifikantno povezavo med bolezenskim alelom za SNP rs2540487 na genu LTA4H in patogenezo miomov maternice (p = 0,031). Rezultati kažejo več statistično signifikantnih povezav med profilom maščobnih kislin in genotipom polimorfizma rs2540487 v genu LTA4H; pri bolezenskih alelih zmanjšan delež adrenske in Osbondove kisline in povišan delež oleinske kisline. Adrenska in Osbondova kislina sta produkta arahidonske kisline pri podaljševanju omega-6 maščobnih kislin, kar bi lahko pomenilo, da se arahidonska kislina hitreje presnavlja po drugih metabolnih poteh. Razlog takšni spremembi v metabolizmu je povečano delovanje encima LTA4H, ki je povezano s SNP-jem rs2540487.
Ključne besede: profil maščobnih kislin, kompleksne bolezni, levkotrieni, arahidonska kislina, vnetni odziv
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1095; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici