| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba krmilnika v senzoriki : diplomsko delo
Alojz Krajnc, 1994, diplomsko delo

Ključne besede: mikrokrmilniki, CAN krmilniki, pretvorniki, kalibracija, aproksimacija
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1081; Prenosov: 0

2.
3.
4.
Verižni ulomki in vrste
Sonja Ferk, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu preučujemo zvezo med navadnimi verižnimi ulomki in neskončnimi številskimi vrstami. V prvem poglavju opišemo osnove teorije navadnih verižnih ulomkov. Posebej obravnavamo končne, neskončne in periodične verižne ulomke. Verižni ulomki so uporabni pri iskanju najboljših racionalnih aproksimacij iracionalnih števil. Mnogi matematiki so se v preteklosti ukvarjali s problemom, kako povezati verižne ulomke z vrstami. V drugem poglavju izpeljemo pomembne rezultate, ki povezujejo navadne verižne ulomke in vrste. Prvi pomembni rezultat je izrek, s katerim kvadratično iracionalno število razvijemo v vrsto, katere delne vsote so konvergenti ustreznega navadnega verižnega ulomka. Obratno lahko ta izrek uporabimo za iskanje navadnih verižnih ulomkov vsot nekaterih tipov vrst. V zadnjem poglavju obravnavamo Newtonovo metodo, s katero dobimo zaporedne približke kvadratično iracionalnih števil in jih primerjamo s približki kvadratično iracionalnih števil pridobljenimi s konvergenti navadnega verižnega ulomka.
Ključne besede: verižni ulomki, končni verižni ulomki, neskončni verižni ulomki, periodični verižni ulomki, vrste, Newtonova metoda, kvadratično iracionalno število, aproksimacija, konvergent, zaporedje
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 1574; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (874,81 KB)

5.
Polinomske aproksimacije funkcij ene spremenljivke s pomočjo Čebišovih interpolacijskih točk in Newtonovega polinoma deljenih diferenc na TI Nspire CAS računalih.
Gorazd Švelc, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Cilj te diplomske naloge je izdelava aproksimacijskega algoritma na podlagi teoretičnega ozadja polinomske aproksimacije funkcij ene spremenljivke. V sklopu algoritma delo obravnava posebno družino polinomov, ki definirajo interpolacijske točke, katere se asimptotično zgostijo proti začetku in na koncu intervala in s tem bistveno izboljšajo aproksimacijo. Delo povzema še konstrukcijo Newtonovega polinoma deljenih diferenc in njegovo vlogo pri polinomskih aproksimacijah funkcij, ter podaja nekaj primerov različnih interpolacijskih pristopov k aproksimaciji funkcij. To diplomsko delo vsebuje tudi izvorno kodo programa v programskem jeziku TI Basic, ki je avtorjevo izvirno delo.
Ključne besede: aproksimacija, interpolacija, deljene diference, polinomi Čebišova, TI Basic, TI Nspire CAS
Objavljeno: 20.08.2013; Ogledov: 1246; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

6.
DOLOČANJE PARAMETROV NELINEARNIH MODELOV KAPLANOVE TURBINE Z DIFERENČNO EVOLUCIJO
Dalibor Kranjčič, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sta opisana razvoj in identifikacija novih modelov, namenjenih dvojno nastavljivim turbinam, ki so primerni za uporabo v študijah stabilnosti elektroenergetskega sistema in podan je natančen pregled do sedaj v znanstveni literaturi obravnavnih modelov, namenjenih enojno in dvojno nastavljivim turbinam. Novi modeli so določeni na podlagi t. i. koncepta navideznega odprtja vodilnika (NOV). Po tem konceptu se modeli dvojno nastavljive turbine določijo z razširitvijo modela enojno nastavljive turbine z aproksimacijsko funkcijo, ki opiše funkcijski odnos med odprtjem vodilnika in odprtjem gonilnika. Parametri aproksimacijske funkcije se določijo v postopku identifikacije z dinamičnim modelom, zasnovanim na konceptu NOV, z izkustvenimi metodami, zasnovanimi na algoritmu diferenčne evolucije, s časovnimi poteki, izmerjenimi v normalnih pogojih obratovanja hidroelektrarne in z garancijskimi meritvami turbine. Za strukturo aproksimacijske funkcije so uporabljene različne ploskve, ki se koristijo v računalniško podprtem geometrijskem načrtovanju. Disertacija se osredotoča na naraščajoči razvoj izkustvenih metod, zasnovanih na algoritmu diferenčne evolucije, s katerimi se določajo različne oblike aproksimacijskih funkcij toliko časa, dokler ni dosežena optimalna oblika teh funkcij, ki privede do najboljšega možnega ujemanja med izmerjenimi in izračunanimi časovnimi odzivi.
Ključne besede: hidravlične turbine, modeliranje elektroenergetskega sistema, simulacije elektroenergetskega sistema, optimizacija parametrov, interpolacija, aproksimacija funkcije.
Objavljeno: 21.10.2014; Ogledov: 1146; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (30,64 MB)

7.
APROKSIMATIVNI ALGORITEM ZA DOLOČANJE BISEKTORJA DVEH MNOŽIC TOČK V RAVNINI
Marjan Klasinc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na reševanje problema bisektorja med poljubnima množicama točk v ravnini. Prikažemo nekaj pristopov, ki bisektor izračunajo natančno, in tudi takšne, katerih rezultat je aproksimativen. Z lastno implementirano metodo tvorbe aproksimativnega bisektorja med množicama ugotavljamo, kolikšna je potrebna gostota vzorčenja množic, da dobimo bisektor, ki je za nas dovolj natančen. Ker lastna implementacija temelji na tvorbi Voronojevega diagrama nad dano množico točk, preučimo tudi različne postopke tvorbe le-tega. Prav tako primerjamo dobljene bisektorje med množicama pri različnih gostotah vzorčenja.
Ključne besede: računalniška geometrija, bisektor množic, Voronojev diagram, aproksimacija
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 404; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

8.
9.
On graph identification problems and the special case of identifying vertices using paths
Florent Foucaud, Matjaž Kovše, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku uvedemo problem identifikacije s potmi: pokritje z identifikacijskimi potmi grafa ▫$G$▫ je množica poti ▫$mathcal{P}$▫, za katere velja, da vsako vozlišče leži na vsaj eni poti iz ▫$mathcal{P}$▫, in za vsak par vozlišč $u,v$ obstaja pot iz ▫$mathcal{P}$▫, ki vsebuje natanko eno izmed vozlišč ▫$u$▫ in ▫$v$▫. Ta problem je soroden raznim variantam identifikacijskih problemov. Problem pokritja z identifikacijskimi potmi obravnavamo na nekaterih družinah grafov. Izpeljemo optimalne velikosti za pokritja z identifikacijskimi potmi za: poti, cikle, hiperkocke in topološka drevesa ter podamo zgornjo mejo za poljubna drevesa. Podamo tudi spodnje in zgornje meje za minimalno velikost pokritja z identifikacijskimi potmi za poljubne grafe in obravnavamo natančnost mej. Pokažemo, da poljuben povezan graf ▫$G$▫ premore pokritje z identifikacijskimi potmi velikosti kvečjemu ▫$Biglceil frac{2(|V(G)|-1)}{3} Bigrceil$▫. Obravnavamo tudi računsko zahtevnost pripadajočega optimizacijskega problema in pokažemo, da v primeru, ko so dolžine poti iz pokritja fiksne dolžine, sodi problem med APX-polne probleme.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, poti, aproksimacija, mathematics, graph theory, test cover, identification, paths, approximation
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 336; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Razvoj metode za izbiro klasifikatorja
Aleš Černezel, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi opišemo razvoj metode za izbiro klasifikatorja. Glavni prispevek omenjene metode je izbor najustreznejših kombinacij: metode za merjenje točnosti, klasifikacijskega algoritma in velikostjo učne množice; v okviru uporabniško definiranih kriterijev. Metoda je splošna in posledično tudi prilagodljiva ter razširljiva. Postopek izvajanja je formalno zapisan v obliki psevdokoda. Za potrebe zagotavljanja teoretične podlage izvedemo tudi več empiričnih raziskav, kjer dobljene rezultate analiziramo s serijo statističnih preizkusov. Izsledki raziskav doprinesejo naslednje prispevke k znanosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejše metode za merjenje točnosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejšega klasifikacijskega algoritma. Izbor matematičnega modela, ki v splošnem najbolje opiše obliko učnih krivulj. Formalizacija terminalnih kriterijev za določanje najustreznejše velikosti učne množice.
Ključne besede: Strojno učenje, klasifikacija, klasifikacijski algoritmi, podatkovne zbirke, primerjava algoritmov, zmogljivost klasifikacije, navzkrižna validacija, metoda bootstrap, učna krivulja, prileganje krivulj, aproksimacija krivulj, potenčni zakon, eksponentni zakon, terminalni kriteriji
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 589; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici