Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Uporaba bele sadre pri jablanah sort 'Gala' in 'Braeburn
Marinka Brglez Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, UKC Pohorski dvor, smo v letu 2007 raziskovali vpliv uporabe različnih kalcijevih gnojil (sadre in apna) ter različnih odmerkov sadre na lastnosti tal, vsebnost kalcija v listih, mineralno sestavo plodov, pomološke parametre jablan ter zrelostne in kakovostne parametre pridelka. Poskus je vključeval sorti 'Gala' in 'Braeburn'. Pri sorti 'Gala' je bilo v poskus vključenih 6 obravnavanj (5 t/ha sadre, 10 t/ha sadre, 15 t/ha sadre, 20 t/ha sadre, 25 t/ha sadre, 20 t/ha hidratiziranega apna, ter negnojeno kontrola), pri sorti 'Braeburn' pa 5 obravnavanj (15 t/ha sadre, 20 t/ha sadre, 25 t/ha sadre, 20 t/ha hidratiziranega apna in negnojeno kontrola). Uporaba hidratiziranega apna je pri sorti 'Gala' in 'Braeburn' rezultirala z največjo spremembo pH tal (povečanje pH), medtem ko uporaba sadre na pH tal ni imela odločilnega vpliva. Pri sorti 'Gala' je bila koncentracija kalcija v plodovih najbolj povišana pri uporabi 10 in 20 t/ha sadre ter nekoliko manj pri uporabi 20 t/ha apna, prav tako je bil tudi pri sorti 'Braeburn' vpliv kalcifikacije na povečanje koncentracije kalcija v plodovih najbolj izrazit pri uporabi 20 t/ha sadre. Vsebnost kalcija v listih se je pri sorti 'Braeburn' povečevala s povečevanjem odmerka sadre, prav tako vsebnost žvepla v tleh. Pri sorti 'Gala' se je koncentracija kalcija v listih povečala le pri uporabi 15 t/ha sadre, vsebnost žvepla v tleh pa se je povečevala z večanjem odmerka sadre. Najboljša obarvanost plodov (delež krovne barve) pri sorti 'Gala' je bila ugotovljena pri najvišjem odmerku sadre in apna, pri sorti 'Braeburn' pa vpliv vira in odmerka kalcijevih gnojil na obarvanost plodov ni bil potrjen.
Ključne besede: sadra, kalcij, apno, žveplo, kakovost, tla
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1036; Prenosov: 97
Celotno besedilo (667,47 KB)

Optimizacija procesa nevtralizacije v obratu kemične nekovinske proizvodnje
Aljoša Vouk, 2019, magistrsko delo

Opis: V podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo steklenih izdelkov, uporabljajo proces kemičnega poliranja izdelkov. Poliranje temelji na interakciji dveh kislin, žveplove(VI) kisline in fluorovodikove kisline. Ko se mešanica teh kislin izrabi, jo je potrebno nevtralizirati ter tako zmanjšati neželene vplive na okolje. Za proces nevtralizacije uporabljajo apno določenega dobavitelja, vendar ocenjujejo, da to apno ni najboljša izbira. Pojavila se je ideja, da bi proces optimizirali z izbiro najučinkovitejšega apna. In s tem namenom smo oblikovali magistrsko nalogo. Izvedli smo sejalno analizo, določili nasipno gostoto ter določili vsebnost CaO, Ca(OH)2, CaCO3 v posameznih vzorcih apna. V nadaljevanju smo določili kinetične parametre (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo) za reakcijo med (odpadno) kislino in apnenim mlekom, ki smo ga pripravili iz različnih vzorcev apna. Reakcijo smo izvedli pri 20 °C, 25 °C in 30 °C. Določili smo čas, ki je potreben, da dosežemo željen pH = 7,5. Ugotovili smo, da se vzorci apna razlikujejo po fizikalnih in kemijskih lastnostih. Razlike vplivajo na potek reakcije. Izkazalo se je, da finejša granulacija vodi k hitrejši reakciji. Takšna reakcija ima posledično tudi nižjo aktivacijsko energijo in za nevtralizacijo potrebujemo tudi manj takšnega apna. Morebitna zamenjava apna bi lahko znižala tudi letne stroške. Kot najboljše apno se je izkazal vzorec 3.
Ključne besede: nevtralizacija, apno, apneno mleko, kemijska kinetika, optimizacija
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 208; Prenosov: 32
Celotno besedilo (4,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh