| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacija procesa in gospodarnosti izločanja ogljikovega dioksida iz dimnih plinov termoelektrarn
Primož Kekec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil obravnavan proces za izločanje ogljikovega dioksida (CO2) iz dimnih plinov termoelektrarn, angleško imenovan »Calcium Looping« [7,21]. Ta proces je ena od možnih rešitev v sklopu tehnologij za tako imenovani CCS. Kar je angleška kratica za »Carbon Capture and Storage« in v prevodu pomeni zajem in shramba ogljika. Pri teh tehnologijah je CO2 izločen iz dimnih plinov, očiščen, utekočinjen, transportiran in shranjen na geološko primerni lokaciji. Cilj teh tehnologij je zmanjšanje CO2 izpustov, ki nastanejo pri zgorevanju fosilnih goriv. Koncentracija tega toplogrednega plina že sedaj v atmosferi previsoka in bo zaradi potrebe svetovnega prebivalstva po energiji, ta koncentracija le še naraščala. CCS predstavlja eno od možnih rešitev, zraven obnovljivih virov energije v izogib večjim klimatskim spremembam. Ob procesu »Calcium Looping« so tukaj še: izgorevanje v atmosferi »Oxy-fuel« [14], kemijsko ločevanje CO2 s pomočjo aminov [3], izgorevanje »Chemical Looping« [18] itd. »Calcium Looping« je krožni proces v katerega sta vezana reaktorja s tehnologijo zvrtinčenih plasti (angl. Fluidized bed). V prvem reaktorju, kateri se imenuje »Carbonator«, se CO2 veže s Kalcijevim oksidom (CaO) v apnenec (CaCO3), pri temperaturi med 600-700 °C. To je prikazano v reakciji št.1, ki je eksotermna. Kar pomeni da nastane toplota, ki se lahko uporabi za pridobivanje pare. CaO+〖CO〗_2→〖CaCO〗_3-∆H (Reakcija št. 1) 〖CaCO〗_3→CaO+〖CO〗_2+∆H (Reakcija št. 2) ∆H=168,5 [kJ/〖mol〗_CaO ] Mešanica plina in trdih delcev, ki ga turbulentna zvrtinčena plast odnaša iz reaktorja se loči v ciklonu. Plin se najprej ohladi, očisti prašnih delcev in je nato izpuščen v atmosfero. Trdna snov, ki je sestavljena iz apnenca in CaO se deloma ponovno vrne v »Carbonator« in deloma prenesena v drugi reaktor imenovan »Regenerator«, kjer se pri temperaturi med 850-900°C ponovno loči na CaO in CO2. Ta proces, ki je endotermni in porabi toploto iz okolice, je opisan v reakciji št. 2. Da zagotovimo dovolj visoko temperaturo in toploto za reakcijo moramo v tem reaktorju izvajat »Oxy-fuel« zgorevanje, kar pomeni da poteka v atmosferi iz kisika. Nastali plin, ki je v veliki meri sestavljen iz CO2 in vodne pare, ter CaO je vodeno do ciklona, kjer se ločita plin in trdna snov. Plin se nato ohladi, filtrira malih delcev, vodna para pa kondenzirana. CO2 se nato utekočini in je tako primeren za nadaljnji transport. Trdna snov sestavljena iz CaO se delno povrne v »Regenerator« in delno vodi v »Carbonator« tako, da se s tem zaključi krožni proces. Toplota, ki se odvaja pri ohlajanju izhodnih plinov iz obeh reaktorjev je prav tako primerna za pridobivanje pare. Za kontinuirano vodenje Calcium Looping procesa so bistvenega pomena tri veličine: Space Time (τ) Je veličina, ki opisuje maso CaO-a v reaktorju (nCaO) izraženo v molih, deljeno s plinskim tokom CO2 (FCO2) v vhodnem dimu izraženo z moli na uro. τ=n_CaO/F_(〖CO〗_2 ) ∙60 [min] To je teoretično potreben čas, da se CaO veže s CO2-jem v apnenec. Tem večji je »Space Time«, tem večji bo delež vezanega CO2-ja [9]. Iz teorije je razvidno, da mora ta čas biti vsaj 20 min, da se izloči željenih 90 % CO2-ja [27]. Looping Ratio (LR) Je razmerje toka CaO med »Regenerator«-jem in »Carbonator«-jem (FCaO), merjeno v molih na uro, deljeno s plinskim tokom CO2 (FCO2) v vhodnem dimu, izraženo prav tako v molih na uro. Looping ratio=F_CaO/F_(〖CO〗_2 ) Iz teorije je razvidno, da priporočljivo razmerje med 5-20, pri čemer večje razmerje pomeni večji odstotek vezanega CO2-ja kar pa je hkrati povezano z večjimi stroški [27]. Make-up Ratio Sposobnost vezanje in izločanja CaO s CO2 je sicer v teoriji krožni proces, a se v praksi ta zmanjšuje [8]. Zaradi tega se dodaja svež apnenec (Make up) in v enaki meri odvzema izrabljen. Ta »Make-up« se nastavi kot razmerje med tokom dodanega apnenca (FCaCO3) in plinskim tokom CO2-ja (F
Ključne besede: »Calcium Looping«, stroški proizvodnje električne energije, stroški izločanja CO2 iz dimnih plinov, apnenec, zajem in shramba ogljika
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1409; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Spremembe rabe tal med leti 1830 in 2008 na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih
Danijel Ivajnšič, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in njenega urejanja, se je na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih slovenske Istre v zadnjih 180 letih korenito spremenila. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin, zaraščanje travnikov in pašnikov, po drugi strani pa širjenje urbanih površin. Spremenjene socio-ekonomske razmere so eden izmed pomembnih vzrokov za omenjene procese. V prispevku obravnavamo spremembe v rabi tal med leti 1830 in 2008 na flišni in apnenčasti podlagi raziskovanega območja. Zgodovinske podatke smo pridobili s pomočjo karte “Carta Corografica del Litorale” ter jih nato primerjali s kartiranjem habitatnih tipov po metodi PHYSIS v letu 2007/08. Primerjava procesa zaraščanja na flišni in apnenčasti podlagi je pokazala, da je ta proces bolj izražen na apnenčasti podlagi.
Ključne besede: apnenec, fliš, raba tal, slovenska Istra, vegetacija, zaraščanje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 527; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (637,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Geološke in geomorfološke značilnosti Boškega hribovja in raba tal s posebnim ozirom na osameli kras
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomskega dela je osameli kras na Boškem hribovju. V nalogi sem proučila geološke in geomorfološke značilnosti Boča. Osredotočila sem se na najpogostejše kamnine, ki se pojavljajo na obravnavanem območju. Poleg apnenca in dolomita, ki prevladujeta na višjih vzpetinah ter na severnem in severozahodnem pobočju, so drugod v veliki meri zastopani še pesek, peščenjak, konglomerat in lapor. Pri geološki zgradbi so me zanimali predvsem dolomit in apnenci, predvsem njuna razširjenost in zakraselost. Veliko pozornost sem posvetila tudi rabi tal, predvsem kako na rabo tal vplivajo različni naravnogeografski dejavniki. Veliko podatkov sem dobila s pomočjo proučevanja na terenu in iz različnega kartografskega gradiva, obdelovala pa sem jih tudi s pomočjo GIS-ov. Proučila sem tudi mineralne in termalne izvire na območju krajevne skupnosti Kostrivnica. Izviri so bili pomembni v preteklosti in so pomembni še danes, saj iz nekaterih še vedno črpajo mineralno vodo, ki jo nato polnijo v polnilnici Kolinska. Močno je razvit tudi zdraviliški turizem. Ker je Boško hribovje že od nekdaj bogato z kamninami in lesom, sem v nalogi raziskala, kako so ljudje znali te surovine izkoristiti. Ugotovila sem, da zelo dobro, saj je v preteklosti po celotnem obravnavanem območju bilo razvito žganje apna, kamnoseštvo, glažutarstvo, na območju Kleč in Hrastovca pa tudi rudarstvo. O obstoju teh dejavnosti marsikje še vedno pričajo njihovi ostanki. Boško hribovje je nekaj posebnega tudi zaradi apnenčaste in dolomitne podlage. Ta je zaradi vode in v njej raztopljenega CO2 iz zraka in prsti, postala propustna. Zaradi tega Boč nima površinskih voda, ampak vsa voda ponikne v notranjost. Apnenec in voda sta v preteklosti ustvarila različne kraške oblike, ki sem jih poiskala na terenu in podrobneje preučila. Takšno območje, ki ni tipično za ta del Slovenije, imenujemo osameli kras ali kras v malem. Na koncu sem vse obravnavane kraške oblike in nekatere zanimivosti povezala v dve kraški učni poti, ki bosta potekali po celotnem Boškem hribovju. Obiskovalci bodo tako lahko kras in nekatere njegove oblike spoznavali na štajerskem koncu Slovenije.
Ključne besede: Boško hribovje, kras, osameli kras, raba tal, apnenec, dolomit, kraški pojavi, izviri vode, kraška učna pot.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 796; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (13,55 MB)

4.
Vzpostavitev metode za določanje reaktivnosti apnenčeve moke
Tamara Savec, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo vzpostavili metodo za določanje reaktivnosti apnenčeve moke. Apnenčeva moka – apnenec, se uporablja za čiščenje dimnih plinov, natančneje za desulfurizacijo dimnih plinov. Reaktivnost apnenca je eden izmed parametrov njegove kvalitete. Poskuse smo izvedli z osmimi različnimi vzorci apnenčevih mok različnih proizvajalcev in iz različnih nahajališč. Reakcije smo izvajali v avtomatskem titratorju z HCl (c = 1 mol/L). Preučevali smo vpliv temperature na reaktivnost, zato smo eksperimente izvedli pri različnih temperaturah (20, 25 in 30) °C. Ugotovili smo, da se reaktivnost s temperaturo viša, zato je najvišja pri temperaturi 30 °C. Na enem izmed vzorcev smo izvedli še sejalno analizo. Primerjali smo reaktivnosti apnenčeve moke v odvisnosti od velikosti delcev materiala. Ugotovili smo, da se reaktivnost z manjšanjem velikosti delcev povečuje, nato se pri določeni velikosti ponovno zmanjša. Na trenutno uporabljenem vzorcu apnenčeve moke smo določili optimalno velikost zrn, pri kateri smo zabeležili največjo reaktivnost.
Ključne besede: reaktivnost, apnenec, desulfurizacija, metoda
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 27; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici