| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija
Slavica Zafošnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V svetu, kjer nas že skoraj na vsakem koraku spremljajo mobilni telefoni, tablice in prenosni računalniki ter seveda internet (le-ta je dandanes dostopen skorajda vsakomur), so informacije postale lahko dosegljive. Na spletnih straneh je moč najti veliko uporabnih in nazornih interaktivnih vsebin, ki jih učitelji vključujejo v učni proces, učno vsebino bolje ponazorijo in s tem učencem omogočijo lažje razumevanje zahtevnejših vsebin. Učenci se teh vsebin poslužujejo predvsem v času samostojnega učenja, npr. pri reševanju domačih nalog. Magistrsko delo z naslovom Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija je bilo sestavljeno z namenom, raziskati uspešnost usvajanja znanja vsebine (Kvadratna funkcija) s pomočjo interaktivnega učbenika (v nadaljevanju i-učbenika) Vega 2. Ključni namen izvedbe pedagoškega eksperimenta je bil preveriti prednosti poučevanja z elektronskimi gradivi, in potrditi hipotezo, da poučevanje z i-učbenikom doprinese h kvalitetnejšemu znanju. V teoretičnem delu na kratko opisujem splošno strukturo i-učbenikov. Nadalje je predstavljeno teoretično ozadje izbrane vsebine pričujočega magistrskega dela (definicija in lastnosti kvadratne funkcije, različne oblike enačbe funkcije, predstavljeni so prehodi med posameznimi oblikami enačb, risanje grafa funkcije in pomen diskriminante), ob koncu pa sta predstavljeni kurikularna podlaga ter metodična pot podajanja vsebine. V empiričnem delu so podani rezultati pedagoškega eksperimenta, katerega eksperimentalni faktor je bila kombinirana metoda poučevanja z uporabo i-učbenika. Eksperiment je zajel kontrolno in eksperimentalno skupino dijakov, obe v velikosti povprečnega srednješolskega razreda, in je trajal od 1. marca do 4. aprila 2016. Na začetku eksperimenta je bil izveden standardiziran inicialni preizkus znanja (Nacionalno preverjanje znanja, 4. junij 2007) in ob koncu še finalni preizkus znanja, ki je bil sestavljen za pridobitev rezultatov uspešnosti eksperimenta.Rezultati magistrskega dela ponazarjajo, da je bil izvedeni pedagoški eksperiment neuspešen, ker nisem popolnoma sledila navodilom v programu, ampak sem svoje delo bazirala na osnovi učnih listov, ki sem si jih predhodno pripravila po i-učbeniku. Iz rezultatov finalnega testa pa ni bilo moč razbrati učinka poučevanja z i-učbenikom.
Ključne besede: i-učbenik, apleti, kvadratna funkcija, teme, oblike enačbe kvadratne funkcije
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 446; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

2.
Evalvacija matematičnega i-učbenika za gimnazije
Nika Tajnikar, 2015, magistrsko delo

Opis: Živimo v času tehnološke revolucije, saj se z vsakim dnem tehnologija vedno bolj izboljšuje in prinaša mnoge družbene in tehnološke spremembe ter izzive. Tehnološki dosežki na področju komunikacije, informacije in računalništva niso spremenili le življenja slehernega posameznika in družbe kot entitete, pač pa so močno posegli tudi v vzgojno-izobraževalni sistem. Napredovanje izobraževalne tehnologije lahko opazimo v moderniziranih učilnicah z računalniki, diaprojektorji, interaktivnimi tablicami idr., prav tako pa tudi učenci pri svojem učenju in vsakdanjih dogodivščinah uporabljajo novodobno tehnologijo v obliki pametnih tablic in telefonov ter drugih tehnoloških izdelkov, ki so na voljo. Vdor tehnologije v izobraževanje prinaša s sabo tudi spremembe v obliki in načinu poučevanja ter uporabi sodobnejših pedagoških sredstev. Množično posluževanje elektronskega izobraževanja in uporaba elektronskih gradiv, katerih medij predstavlja računalnik, nadomeščajo klasična tiskana gradiva in tradicionalno poučevanje. In prav zaradi teh sprememb smo se v magistrskem delu z naslovom Evalvacija matematičnega i-učbenika za gimnazije odločili preveriti, kakšne so prednosti sodobnejšega načina izobraževanja in ali je pouk z elektronskimi gradivi res kvalitetnejši. Najprej smo v teoretičnem delu spoznali elektronsko izobraževanje in sodobno izobraževalno tehnologijo, opisali kombinirano izobraževanje, se poglobili v poučevanje z elektronskimi gradivi in podrobneje predstavili i-učbenik, ki smo ga v empiričnem delu evalvirali in analizirali, nato pa smo predstavili tudi tipe matematičnih znanj, podrobneje predstavili pristop k poučevanju geometrije in nazadnje umestili obravnavano snov geometrije v učni načrt. Empirični del zajema predstavitev pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke dijakov pri tradicionalnem poučevanju s tiskanimi učbeniki in poučevanju z elektronskimi gradivi, natančneje z i-učbenikom za matematiko. Zanimali so nas rezultati med skupinama, torej kateri način pouka bo kvalitetnejši oz. katera skupina dijakov bo dosegla boljše učne rezultate. Najpomembnejše ugotovitve magistrskega dela so, da je učenje s sodobnimi elektronskimi gradivi res naprednejše in prinaša boljše učne dosežke, saj je eksperimentalna skupina ob koncu pedagoškega eksperimenta s finalnim testom dosegla višje rezultate oziroma se je povprečje med rezultati statistično značilno raziskovalo od kontrolne skupine, ki pa je glede na splošne matematične sposobnosti učencev bila primerljiva z eksperimentalno skupino. Ugotovili smo tudi, da i-učbeniki kljub svoji učinkovitosti in visoki stopnji dinamičnosti in interaktivnosti še vedno potrebujejo nekaj izboljšav (npr. za slabovidne), za kar menimo, da bodo v prihodnosti zagotovo poskrbeli.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni mediji, e-izobraževanje, kombinirano izobraževanje, interaktivnost, interaktiven pouk, e-učna gradiva, e-učbenik, i-učbenik, apleti, taksonomija znanj, poučevanje geometrije
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 1027; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (8,31 MB)

3.
Značilnosti učnega pogovora pri učenju matematike z apleti
Samo Repolusk, 2013, doktorska disertacija

Opis: V zadnjem obdobju smo priča vedno bolj razširjene uporabe apletov kot mediatorjev pri izgradnji matematičnega znanja, s katerimi lahko oblikujemo takšno učno okolje, v katerem lahko učenci doživijo izkušnjo uspeha ob ukvarjanju z matematiko. Zaradi aktualnosti uporabe apletov smo se v naši disertaciji odločili kritično raziskati nekatere karakteristike učnega pogovora pri učenju matematike z apleti. Doktorska disertacija je razčlenjena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna izhodišča raziskave, teorije učenja, ki posebej poudarjajo pomen komunikacije med udeleženci učnega procesa, opredelili komunikacijo, učni pogovor in na izvirni način interaktivnost v procesu komunikacije, temeljne pojme elektronskih učnih medijev s poudarkom na apletih (opredelitev, klasifikacije, pedagoška vrednost) in nekatera dosedanja empirična spoznanja o uporabi apletov in drugih vizualnih reprezentacij pri pouku matematike ter njihovo vlogo pri spodbujanju učnega pogovora. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, zasnovano na pedagoškem eksperimentu kot študijo primera. Zanimal nas je vpliv uporabe apletov na učni pogovor med učenci ter med učiteljem in učenci pri skupinski obliki dela in metodi preiskovanja pri pouku matematike. Primerjali smo delo med skupino, kjer so učenci preiskovali z uporabo apletov (eksperimentalna skupina) in skupino, kjer so učenci preiskovali z uporabo slik (kontrolna skupina). V opazovanih primerih je bila pri učenju z apleti pogostost pojavljanj interakcij v učnem pogovoru višja kot pri učenju brez apletov. Prav tako so se na zunaj opazni nenadni uvidi rešitev problemov (aha-efekt) pojavili v veliki večini učnih pogovorov pri učenju matematike z apleti in v nobenem primeru učnega pogovora pri učenju matematike brez apletov. Pojav aha-efekta je bil vedno povezan s sočasnim upravljanjem apleta. Pri učenju z apleti so učenci kot mediator pri argumentaciji svojih trditev običajno uporabili aplet. Zaznali smo razlike med fanti in dekleti pri spontani uporabi apletov pri preiskovanju, in sicer so se fantje pogosteje usmerili k neciljni uporabi apletov, na primer k preizkušanju tehničnih zmožnosti in omejitev apletov. Učitelju in učencem so apleti pomagali pri premiku njihovih vlog, in sicer se je zmanjšala učiteljeva vloga pri vpeljavi novih pojmov (vlogo odkrivanja je prepustil učencem z apleti, sam pa ohranil predvsem vlogo koordinatorja aktivnosti), poudarila pa pri povzemanju spoznanj in korektnem oblikovanju sklepov. Ob sklepu smo kritično ovrednotili dobljene rezultate in na podlagi ugotovitev predlagali nekatere smernice za smiselno vključevanje apletov, kot učinkovitih mediatorjev pri izgradnji znanja, v neposredno učno prakso.
Ključne besede: aha-efekt, apleti, e-izobraževanje, interaktivni diagrami, interaktivnost, matematični diskurz, matematično izobraževanje, računalniško podprto izobraževanje, učni pogovor
Objavljeno: 26.04.2013; Ogledov: 2125; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

4.
JAVA APLETI V RAČUNALNIŠKEM IZOBRAŽEVANJU
Mojca Kramer, 2009, diplomsko delo

Opis: Vključevanje apletov v izobraževanje vzpodbuja konceptualno poučevanje in učenje. Java Aplet je programček napisan v programskem jeziku Java, ki omogoča vizualno dinamiko in interaktivnost. Pri izdelavi apletov moramo, poleg znanja o sintaksi programskega jezika Java in zgradbi apletov, upoštevati še pedagoški vidik izdelave in uporabe apletov. Pri izdelavi apletov si lahko pomagamo tudi z učnim razvojnim okoljem BlueJ. Veliko apletov za področje izobraževanja pa je že narejenih in dosegljivih na spletu. V računalniškem izobraževanju lahko aplete uporabljamo za prikaz delovanja strojnih in programskih komponent, za kar so v nalogi izdelani tudi primeri.
Ključne besede: Java apleti, učno razvojno okolje BlueJ, konceptualno poučevanje, konceptualno učenje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2656; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici