| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fantazija za komorni ansambel Ivana Pučnika: Živim z zemljo
Tjaša Zidanič, 2017, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je uvodoma osvetljena politična slika in kulturno življenje na slovenskih tleh pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Sledi oris glasbenega sloga moderne v evropskem in slovenskem glasbenem prostoru. Kasneje se obravnava glasbeni ekspresionizem v evropskem merilu in kot njegovi vzporednici še v slovenskem. Obravnava se začetnika ekspresionizma na Slovenskem, Marija Kogoja, in Slavka Osterca kot drugo osrednjo osebnost glasbenega ekspresionizma na naših tleh. Preide se na Aloisa Hábo in mlade slovenske skladatelje, ki so Ostercu sledili na praški konservatorij, na katerem je Hába poučeval. Spregovori se o Steinerjevem antropozofskem nazoru, kateremu so idejno pripadali Hába in med drugimi tudi mlada slovenska trojica skladateljev – Franc Šturm, Demetrij Žebre in Ivan Pučnik, ki so se želeli povezati v »grupo treh« in se tako ločiti od Osterca, ki je veljal za steber slovenske avantgarde tridesetih let. Naposled se preide na Ivana Pučnika in predstavi njegov življenjepis iz osebnega arhiva skladateljeve hčerke, gospe Ajše Pučnik. Podrobneje je obravnavano njegovo kratko, a plodovito glasbeno obdobje med letoma 1934 in 1937. Gre za praško obdobje študija kompozicije, najprej privatno in nato na praškem konservatoriju pri Hábi. Predstavi se glasbena analiza zaenkrat edine najdene in ohranjene skladbe Ivana Pučnika z naslovom Živim z zemljo. Gre za fantazijo za komorni ansambel iz leta 1936. Z analizo Pučnikove kompozicije se poskuša opredeliti njegov glasbeni slog.
Ključne besede: ekspresionizem, neoklasicizem, neobarok, Marij Kogoj, Slavko Osterc, Alois Hába, antropozofija
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1166; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Primerjava učnih načrtov angleščine javne in waldorfske osnovne šole v Sloveniji
Anja Majger, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo primerjali učna načrta angleščine javnih in waldorfskih osnovnih šol v Sloveniji in preučevali pristop poučevanja angleščine kot tujega jezika na waldorfskih osnovnih šolah. Naredili smo podrobni analizi obeh učnih načrtov in primerjali naslednje tri skupne točke: definicija predmeta, minimalni standardi znanja in didaktična priporočila. Naš cilj je bil ugotoviti, kaj imata učna načrta skupnega in v katerih točkah se razlikujeta. Predvidevali smo, da je učni načrt za pouk angleščine v javnih osnovnih šolah v Sloveniji bolj uraden, obširen, jasnejši in bolj posodobljen kot učni načrt za pouk angleščine v waldorfskih osnovnih šolah v Sloveniji. Prav tako smo predvidevali, da prvi vsebuje podrobnejše opise ciljev, standardov znanja in didaktičnih priporočil kot drugi, ki naj bi bil napisan bolj svobodno. Preverili smo tudi, kako poučevanje angleščine kot tujega jezika na wldorfskih osnovnih šolah poteka v praksi, zato smo opazovali tri učne ure na Waldorfski osnovni šoli Savinja. Osredotočili smo se predvsem na metode in tehnike poučevanja waldorfskega učitelja angleščine, sodelovanje waldorfskih učencev pri pouku angleščine ter na odnos učitelj-učenec. Ugotovitve smo primerjali z izkušnjami, ki smo jih pridobili med opazovanjem pouka angleščine na javni osnovni šoli Osnovna šola Ljubečna, v sklopu prakse, leta 2015. Ocenjevali smo v kateri osnovni šoli, javni ali waldorfski, je poučevanje angleščine kot tujega jezika bolj učinkovito in katero okolje je bolj spodbudno za učence.
Ključne besede: učni načrt za pouk angleščine, javne šole, waldorfske šole, antropozofija, Rudolf Steiner, Waldorfska osnovna šola Savinja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2027; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (941,68 KB)

3.
POMEN IN VLOGA STEINERJEVIH PREVODOV V SLOVENŠČINO
Mateja Fištravec, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil prikazati, kakšen pomen imajo prevodi knjižnih del utemeljitelja moderne duhovne znanosti ali antropozofije, filozofa, misleca, Rudolfa Steinerja (1861-1925), iz nemškega v slovenski jezik ter s kakšnimi izzivi se sreča prevajalec ob prevodu takšne vrste strokovnega besedila. Steinerjevo razmišljanje in ustvarjanje je bilo zelo napredno za čas, v katerem je predaval in ustvarjal, iz tega razloga smo Slovenci njegove prevode dobili šele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, saj se je slovenski narod pred tem v prvi vrsti ukvarjal s vprašanji lastne identitete in še ni bil pripravljen za Steinerjeve razlage o duhovnih svetovih. Tudi nasploh se je o Steinerju v Sloveniji zelo malo pisalo. Peršič (2015) navaja, da je od trenutka, ko je leta 1902 začel javno predavati in pisati tudi o tako imenovanih ezoteričnih vsebinah in ko je prevzel vodenje nemškega Teozofskega društva, za znanstveno strujo dobesedno izginil. Hkrati so se s prevodi Steinerjevih del po letu 1991 začele pri nas razvijati prakse, ki so se razvile iz njegovih antropozofskih naukov, med najpomembnejšimi so waldorfska pedagogika, biodinamičen način kmetovanja in antropozofska medicina. Prevajanje Steinerjevih del je za prevajalce poseben izziv, saj se srečajo s posebnim jezikom in specifičnim izrazoslovjem, ki ga Burkart (2003) opisuje kot živ jezik. Ta po njegovem predstavlja zelo dober izziv, ki v skladu s Steinerjevo namero nudi priložnost posamezniku za razvoj in krepitev lastnih miselnih sposobnosti in ustvarjanja strokovne terminologije.
Ključne besede: prevajanje, prevod in kultura, strokovna besedila, Rudolf Steiner, antropozofija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1362; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (967,14 KB)

4.
WALDORFSKE LUTKE
Nataša Obrul, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu z naslovom Waldorfske lutke so na podlagi strokovne literature opisana načela waldorfske pedagogike ter življenje in delo njenega utemeljitelja Rudolfa Steinerja. Prav tako je na kratko predstavljena njegova duhovna znanost, imenovana antropozofija. Opisan je pomen ritma v waldorfski pedagogiki ter predstavljeni štirje temperamenti in njihova povezanost z barvami. Podrobneje so s področja umetnosti predstavljene lutke, ki so pomemben del življenja v waldorfskem vrtcu, in njihov vpliv na otrokov razvoj. Ker so waldorfske lutke zaradi svojih značilnih kreacij zelo posebne in ker so ljudem še dokaj neznane, je namen tega diplomskega dela predstaviti njihovo pojavnost in s tem opravičiti njihovo edinstvenost. Opisane so stoječe, ploske, prstne in senčne lutke, lutke za posebne priložnosti, marionete in waldorfska punčka. V zadnjem delu obravnavane teme so predstavljeni materiali in tehnike izdelovanja waldorfskih lutk. Podrobneje je predstavljena volna, njena predelava in uporabnost. Na koncu je predstavljena še waldorfska lutkovna pravljica, različne vrste scen in rekviziti, ki se uporabljajo v waldorfski lutkovni pravljici. Ugotovljeno je bilo, da waldorfske lutke pozitivno vplivajo na otrokov razvoj, zaradi naravnih materialov in preprostosti negujejo otrokove čute in otroke spodbujajo k uporabi domišljije. V waldorfskih vrtcih se najpogosteje uporabljajo stoječe lutke iz različnih tehnik, katerih liki so večinoma človeška bitja, elementarna bitja - palčki ter živali in waldorfska punčka. S to vrsto lutk se otroci tudi najpogosteje igrajo. Waldorfsko lutko bi lahko zaradi njene estetike, sestave in pozitivnega vpliva na otrokov razvoj imenovali tudi dobra igrača.
Ključne besede: Antropozofija, barve, bombaž, elementarna bitja, gibljive slike, letni časi, lutke, marionete, preproste lutke, prstne lutke, ritem, Rudolf Steiner, stoječe lutke, svila, temperamenti, waldorfska pedagogika, waldorfska lutkovna pravljica, waldorfska punčka
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2743; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (15,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici