| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Družbenokritični romani Michela Houellebecqa
Vita Zgoznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Michel Houellebecq, kontroverzni francoski avtor, z vsakim novim izdanim delom dodobra razburka francosko javnost in književni trg. V svojih romanih secira, analizira, subtilno, a hkrati precej odkrito kritizira in karikira sočasne družbene fenomene: ideologijo egalitarizma, liberalizma, socializma, multikulturalizma, feminizma, psihoanalizo, muslimanski fundamentalizem, “new age” sekte, pornografsko industrijo, napredek znanosti z vidika genetike in evgenike, seks turizem, generacijo “baby boom” in objektivizacijo (ženske). Mnogi bi ga označili za preroka moderne dobe, saj v svojih romanih izvrstno napoveduje, pripoveduje in upodablja tako pristne kot izmišljene prigode časa, v katerem smo in kamor nas ta vodi. Magistrsko delo se ukvarja z analizo vseh njegovih šestih romanov, ki so prevedeni v slovenski jezik. Pod drobnogled so vzete štiri glavne teme: spolnost, emancipacija žensk, individualizem in vera ter z njimi povezani motivi, ki so vedno bolj očitno prisotni v (publicistični) javnosti, saj gre za popolnoma vsakdanjo problematiko, s katero se spopadamo v 21. stoletju. Houellebecqova tematika sicer nakazuje žanr antiutopije ali distopije, a vendar njegovi romani spadajo med družbenokritične, kar dokazuje analiza romanov. Naloga potegne vzporednice med avtorjevimi deli in njegovim življenjem, saj njegovi biografski podatki vplivajo na oblikovanje literarnih likov in romanesknih zgodb, in razišče, v katero literarno smer bi lahko uvrstili obravnavane romane.
Ključne besede: Michel Houellebecq, družbenokritični roman, antiutopija, post-postmodernizem, digi-modernizem
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1490; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (609,18 KB)

2.
PRIMERJAVA ROMANOV DEKLINA ZGODBA IN FILIO NI DOMA TER ANALIZA PREVODA DEKLINE ZGODBE
Jovana Mačužić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom "Primerjava romanov Deklina zgodba in Filio ni doma ter analiza prevoda Dekline zgodbe" se v največji meri ukvarja z analizo obeh obravnavanih romanov z vidika feministične literarne vede. Oba romana spadata v žanr distopije, ki sem jo najprej predstavila in nato iz obeh fabul izluščila distopične ideje, ki so bile pomembne za razumevanje fabul in nadaljnjo analizo. Pri obravnavi feminističnih idej mi je bila v veliko pomoč knjiga Politika spola/teksta avtorice Toril Moi, v kateri so predstavljene anglo-ameriške in francoske feministične literarne kritičarke in njihove ideje. V obeh romanih sem poiskala feministične ideje, in sicer idejo o lastni sobi, o kateri je pisala Virginia Woolf v svojem eseju »Lastna soba«, idejo o ženski-pošasti avtoric Susan Grubar in Sandre M. Gilbert ter idejo o binarnih opozicijah moški-ženska in idejo o ženstvenem glasu in podobah vode kot varnem zavetju maternice, o katerih je pisala Hélène Cixous. Po določitvi feminističnih idej sem analizirala slog obeh romanov tako, da sem poiskala simbole in retorične figure, v katerih se te ideje odražajo. V izbranih poglavjih sem analizirala simbole, primere ali komparacije, metafore, namige ali aluzije, soglasniške stike ali konsonance, samoglasniške stike ali asonance ter ponavljanja ali iteracije. Olepšave ali evfemizme sem iskala le v Deklini zgodbi, saj jih v Filio ni doma ni bilo dovolj za analizo. V slednjem romanu so pogostejše poosebitve ali personifikacije. Po analizi izbranih simbolov in retoričnih figur sem ugotovila, da je njihova tematska funkcija zelo izrazita, saj pričajo o pomembnosti ženske samostojnosti in izobrazbe, zmožnosti lastnega mišljenja in izražanja ter lastne odločitve glede telesa in spolnosti. Skozi distopijo so prikazane groteskne posledice omejitve žensk na vseh področjih in zgrešenost popolnega patriarhalnega sistema, ki ženski na vse načine omejuje svobodo. Slog avtoric je izviren, zato sem analizirala tudi prevod Dekline zgodbe, saj me je zanimalo, kako se je slog izvirnika v prevodu ohranil ali izgubil. Ugotovila sem, da je največ prevodnih premikov prav na ravni sloga, kar pa večinoma ni vplivalo na semantiko besedila, v določenih primerih pa so prevodni premiki posegali tudi v makrostrukturo besedila, sploh pri izpustu celotnega odstavka ter neprimernih prevodih, ki so spremenili izvirni pomen.
Ključne besede: antiutopija, distopija, distopični elementi, feministična literarna veda, feministične ideje, ženstvena pisava, analiza sloga, prevodni premiki
Objavljeno v DKUM: 07.05.2015; Ogledov: 2831; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici