| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Študij uporabe barvil pridobljenih iz odpadnih vej murve v tekstilnem tisku : magistrsko delo
Anita Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: Področja krožnega gospodarstva, kot so odpadki, raba naravnih virov in energije, zajemajo tudi tekstil in tekstilno industrijo - strategija o trajnostnem tekstilu in rabi naravnih barvil. Tekstilni materiali (naravni in sintetični) so, glede na potrebe in želje kupcev, obarvani ali tiskani. Skoraj vsa sintetična barvila, ki se množično uporabljajo za te namene, sintetizirajo iz fosilnih derivatov z nevernimi kemijskimi postopki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Zato je vse večja zavest potrošnikov o okolju prijaznih izdelkih povzročila porast izdelave tekstilij iz naravnih vlaken, barvanih z okolju prijaznimi naravnimi barvili. Cilj magistrske naloge je bil raziskati različne možnosti ekstrakcije naravnega barvila iz ostankov murvinih vej po spomladanskem obrezovanju, ter iz pridobljenih barvil pripraviti okolju prijaznejše tiskarske barvne gošče. Za pridobivanje naravnega barvila iz vej murv smo uporabili ekstrakcijski postopek v Soxletovem ekstraktorju z dvema različnima topiloma, destilirano vodo in etanolom in njunima različnima razmerjema. Izolirane ekstrakte smo okarakterizirali z UV/VIS spektroskopijo, antioksidativnostjo ter z določitvijo fenolnih skupin. Najustreznejši izoliran ekstrakt smo uporabili v postopku direktnega tiska, pri katerem je bila tiskarska barvna gošča pripravljena iz okolju prijazih kemikalij. Seveda nas je zanimala tudi kakovost in obstojnost oblikovanega tiska. Rezultati kažejo, da je za tisk najprimernejša TBG 3 (tiskarska barvna gošča 3, katera je vsebovala monijev železov(II) sulfat) na bombažni tkanini. Zelo dobre lastnosti ima tudi TBG 2 (tiskarska barvna gošča 2, katera je vsebovala kalijev galun).
Ključne besede: naravna barvila, murva, barvanje naravnih tkanin, UV/VIS spektroskopija, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

2.
Primerjava nekaterih kemijskih lastnosti različnih vrst medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jure Martinuzzi, 2023, diplomsko delo

Opis: Med se že stoletja uporablja kot naravno sladilo, v zadnjih letih tudi zaradi zdravilnih učinkov. V diplomski nalogi smo s pomočjo spektrofotometrične metode določevali celokupne ogljikove hidrate, vsebnost celokupnih fenolnih spojin ter antioksidativnost (DPPH). S pomočjo visoko zmogljive tankoplastne kromatografije (HPTLC) smo določevali vsebnosti posameznih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza in maltoza). Za določevanje smo pripravili raztopine vzorcev domačega akacijevega, cvetličnega, kostanjevega in ajdovega medu. V posamezni vrsti medu smo uspešno določili posamezne ogljikove hidrate ter njihovo vrednost. Najvišjo vsebnost glukoze smo izmerili v akacijevem medu, nekoliko manj v cvetličnem, kostanjevem in ajdovem. Delež glukoze je bil najvišji v cvetličnem medu, najnižji v akacijevem medu. V vzorcu akacijevega in cvetličnega medu smo zaznali nizko vrednost saharoze, medtem ko v kostanjevem in ajdovem medu saharoze nismo zaznali. Fruktoza in glukoza imata pomembno vlogo pri kristalizaciji. Akacijev med, ki je bil analiziran, ima visoko vrednost razmerja fruktoza/glukoza (F/G), zato ne kristalizira, medtem ko ima cvetlični med nizko razmerje F/G in kristalizira precej hitro. Dokazali smo, da se vsebnost antioksidantov ter vsebnost celokupnih fenolnih spojin v medu spreminja na podlagi barve medu. Akacijev in cvetlični med sta svetlejša, imata nižje zaznane vsebnosti antioksidantov ter celokupnih fenolnih spojin kot kostanjev med in ajdov med, ki sta temnejša meda.
Ključne besede: med, sladkorji, antioksidativnost, HPTLC, celokupne fenolne spojine
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Valorizacija storžev iglavcev za pridobivanje vrednih komponent : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Mihaela Švec, 2022, magistrsko delo

Opis: Storži so reproduktivna struktura iglavcev in predstavljajo odpadno lignocelulozno biomaso bogato s fenolnimi spojinami, tanini, ogljikovimi hidrati, sladkorji in njihovimi derivati. Le-te vredne komponente je možno iz storžev iglavcev pridobiti s pomočjo podkritične vode, kjer je voda segreta med 100 in 374 °C, pri dovolj visokem tlaku, da ohrani tekoče stanje. V okviru magistrske naloge smo storže ekstrahirali s podkritično vodo pri temperaturah od 120 do 250 °C in reakcijskih časih od 15 do 60 min. Za primerjavo smo izvedli še konvencionalno ekstrakcijo z uporabo 50 % vodne raztopine acetona in 100 % acetona. S spektrofotometričnimi metodami smo v ekstraktih storžev določili vsebnosti vrednih komponent kot tudi antioksidativnost. S HPLC metodo smo določili vsebnosti sladkorjev in furfuralov. Maksimalni izkoristek ekstrakcije je znašal 29,36 % in smo ga dosegli z uporabo podkritične vode kot medija pri 200 °C in 15 min. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov smo določili pri 150 °C ter 15 min, kjer je količina izoliranih fenolov znašala 39,86 mg GA/g materiala. Pri teh reakcijskih pogojih smo določili tudi najvišjo antioksidativno aktivnost ekstrakta (83,12 %). Maksimalno vsebnost totalnih taninov smo določili pri 150 °C ter 60 min, kjer smo izolirali 25,85 mg TA/g materiala. Najvišjo koncentracijo celokupnih ogljikovih hidratov smo določili pri 180 °C in 15 min (7,94 mg TOH/g materiala), medtem ko smo največ sladkorjev in furfuralov določili pri 200 °C ter reakcijskih časih 30 in 60 min. Prav tako smo v sklopu magistrske naloge skušali iz borovih storžev pridobiti nanocelulozo po kemijski metodi in tudi z ekstrakcijo s podkritično vodo. Pridobljeno nanocelulozo smo analizirali s FTIR analizo in ji prav tako določili tudi velikost delcev. Najvišji izkoristek nanoceluloze smo določili pri 150 °C in 30 min, ki je znašal 8,67 %.
Ključne besede: storži, odpadna biomasa, podkritična voda, vredne komponente, antioksidativnost, nanoceluloza
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (5,87 MB)

4.
Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko delo
Jan Senekovič, 2022, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Ključne besede: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

5.
Separacija vrednih spojin iz lupin granatnega jabolka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ema Šušteršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Lupina granatnega jabolka vsebuje veliko vrednih komponent, ki so dobri tudi za naše zdravje. Namen diplomske naloge je bil preučiti izkoristke ekstrakcije lupin granatnega jabolka ter koncentracijo vrednih spojin v ekstraktih. Uporabili smo dve različni ekstrakcijski metodi, enostopenjsko ekstrakcijo s podkritično vodo in dvostopenjsko ekstrakcijo, kjer smo v prvi stopnji uporabili konvencionalno ekstrakcijo z vodo ali etanolom, v drugi stopnji pa smo ekstrakt pridobljen v prvi stopnji ponovno ekstrahirali v podkritični vodi. Cilj raziskave je bil pridobiti ekstrakte s čim višjo vsebnostjo elagne kisline. V ta namen smo preučili tudi možnost koncentriranja elagne kisline v ekstraktih s spiranjem ekstraktov z metanolom. Rezultati raziskav kažejo, da se izkoristek enostopenjske ekstrakcije lupin granatnega jabolka znižuje z višanjem temperature, pri tem pa se zvišuje izkoristek trdne faze v reakcijski zmesi, ki predstavlja netopni del. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov v ekstraktih. Ugotovili smo, da se pri zviševanju temperature v enostopenjski ekstrakciji vsebnost celokupnih fenolov in flavonoidov zmanjšuje. V vseh ekstraktih lupin granatnega jabolka smo zaznali visoko antioksidativno aktivnost (več kot 80 %). S tem lahko potrdimo visoko vsebnost antioksidativnih komponent v lupini granatnega jabolka. S pomočjo HPLC analize smo določili vredne komponente (elagna kislina, 5-HMF, 5-metilfurfural, furfural) v posameznih ekstraktih. Ugotovili smo, da dobimo pri dvostopenjski ekstrakciji višjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktih, ko uporabimo v prvi stopnji kot topilo etanol (473,4 mg/g ekstrakta elagne kisline). Najvišjo vsebnost pa dobimo, ko ta ekstrakt koncentriramo še z metanolom in znaša 618,6 mg/g ekstrakta. V primeru enostopenjske ekstrakcije s podkritično vodo dobimo najvišjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktu pridobljenem pri 250 °C in 3 min, in sicer 153 mg elagne kisline/g ekstrakta. Poleg elagne kisline smo v enostopenjski ekstrakciji analizirali tudi koncentracijo 5-HMF, furfurala in 5-metilfurfurala, ki pa so prisotni v bistveno nižjih koncentracijah.
Ključne besede: Granatno jabolko (Punica granatum L), totalni fenoli, totalni flavonoidi, elagna kislina, antioksidativnost, podkritična voda, biooglje, odpadna biomasa
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

6.
Določitev optimalnih pogojev superkritične ekstrakcije s programom Design Expert in bioaktivnih komponent arnike (Arnica montana) : magistrsko delo
Primož Tržan, 2021, magistrsko delo

Opis: Rastlinske bioaktivne spojine (antioksidanti, totalni fenoli, proantocianidini, flavonoidi, itd.) so sekundarni metaboliti, ki jih proizvajajo rastline in izzovejo farmakološke ali toksične učinke pri človeku in živalih. Postopek priprave in izbira topila vplivata na kvaliteto in kvantiteto ekstrakta oz. komponent v ekstraktu. V magistrski nalogi smo raziskali rastlino Arnico Montano, ki ima v farmacevtski in kozmetični industriji velik potencial. Osredotočili smo se na postopek superkritične ekstrakcije in določili optimalne pogoje superkritične ekstrakcije arnike s CO2 na podagi izrisanega eksperimentalnega načrta, programa Design Expert Pro 12. Ugotovili smo, da višja kot sta temperatura in tlak, višji je izkoristek ekstrakcije. Pridobljenim ekstraktom smo s spektrofotometrično metodo determinirali biološko aktivne komponente (antioksidanti, totalni fenoli, proantocianidini, totalni flavonoidi), katerih prisotnost naj bi vplivala na protivnetni, antiradikalni, antibakterijski, protiglivični in antioksidativni potencial. Rezultati so nam pokazali, da ekstrakti, ki so bili pridobljeni pri višji temperaturi ter tlaku, vsebujejo višje vrednosti biološko aktivnih komponent. Slednjim smo nato določali še protimikrobni potencial, ki smo ga potrdili le ekstraktu 8 z najvišjo vsebnostjo antioksidantov ter totalnih flavonoidov, pridobljenem pri tlaku 100 bar in temperaturi 60 C.
Ključne besede: gorska arnika, antioksidativnost, fenolne spojine, proantocianidini, protimikrobni potencial
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 771; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

7.
Razvoj in karakterizacija nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki : magistrsko delo
Špela Slapničar, 2021, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so koristni za gostitelja za preprečevanje rasti potencialno škodljivih bakterij ter za izboljšanje imunskega odziva. Razvoj nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki je razmeroma nov postopek, saj nanovlakna predstavljajo nov in učinkovit dostavni sistem za probiotike. Eksperimentalni del je zajemal pripravo in karakterizacijo posameznih raztopin polimerov (PEO, NaALG) ter izbiro ustrezne koncentracije probiotika (svežega in liofiliziranega), ki smo ga nato dodali v polimerno raztopino (NaAlg:PEO v volumskem razmerju 1:1, oznaka PA). Za določitev optimalnih parametrov elektropredenja smo raztopinam PEO, PA, PA z inulinom (PAI), PA z liofiliziranim probiotikom (PAP), PA z inulinom in liofiliziranim probiotikom (PAIP) ter PA z inulinom in svežim probiotikom (PAIPs) izmerili prevodnost, viskoznost, pH ter površinsko napetost. Raztopine PAI, PAIP in PAIPs vsebujejo inulin, ki deluje kot prebiotik in smo ga dodali, da izboljša preživelost probiotika Lactobacillus paragasseri K7. Učinkovitost formiranih nanovlaken smo preverili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), ujetje probiotika v nanovlakna pa smo dokazovali s Fourierjevo infrardečo (FT-IR) ter rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Antioksidativen potencial vgrajenega probiotika v nanovlaknih smo preverjali z indirektno metodo določanja z ABTS radikalom ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)). Efektivnost učinkovanja sproščenega probiotika v različnih časovnih intervalih smo spremljali z metodo sproščanja probiotika, z metodo cone inhibicije pa smo preverili protimikrobno učinkovitost. Ugotovili smo, da se pri dodatku 3*1010 liofiliziranega probiotika L. paragasseri K7 v 20 ml polimerne raztopine, nanovlakna niso formirala, zaradi visoke prevodnosti. Dokazali smo, da se z nižanjem pH zniža tudi viskoznost polimerne raztopine z liofiliziranimi probiotikom L. paragasseri K7. Pri dodatku svežega probiotika v polimerno raztopino NaALG:PEO ter inulina (PAIPs) se nanovlakna niso formirala. Pri ostalih polimernih raztopinah so se nanovlakna tvorila, najdebelejša pri raztopini PAIP (0,8-1,6 µm), najtanjša pri PA (0,1-0,3 µm). Rezultati so pokazali, da kompozitni material PAP, PAIP, PAIPs ni antioksidativen. Liofiliziran probiotik L. paragasseri K7 sam po sebi je antioksidativen, saj je njegova IEt kar 100,0 %. Pri analizi sproščanja probiotika se je najbolje izkazal napreden material PAP z liofiliziranim probiotikom, vsi trije analizirani kompozitni materiali (PAP, PAIP, PAIPs) so v kratkem času sprostili ves ujet probiotik. Za raztopino PAIPs smo naredili še preizkus inhibicije rasti testnih bakterij (Escherichia coli ter Staphylococcus aureus), vendar nismo zaznali cone inhibicije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je bil razvoj nanovlaken uspešen. Uporaba nanovlaken s kapsuliranim probiotikom je bolj primerna za medicinske materiale s krajšim zahtevanim časovnim sproščanjem, do 24 ur. Izdelani produkti bi bili primerni za zdravljenje ran, tampone ter kot dostavni sistem v prehrani – zagotovi enostaven vnos polprodukta v končni izdelek.
Ključne besede: probiotiki, elektropredenje, nanovlakna, Lactobacillus paragasseri K7, antioksidativnost, inhibicija rasti testnih bakterij
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1253; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

8.
Izolacija kanabinoidov iz industrijske konoplje : magistrsko delo
Domen Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo različnih tehnik izolacije in separacije kanabinoidov iz industrijske konoplje, njihovo dekarboksilacijo ter antioksidativne lastnosti. Kanabinoide iz industrijske konoplje smo izolirali z različnimi ekstrakcijskimi metodami in primerjali rezultate vsebnosti posameznih kanabinoidov, ki so bile določene s pomočjo tekočinske kromatografije (LC-MS). Pričakovano smo večjo vsebnost kislinskih kanabinoidov zabeležili v ekstraktih, ki so bili pridobljeni pri nižjih temperaturah (maceracija), medtem ko so pri višjih temperaturah bili ekstrakti podvrženi procesu dekarboksilacije ter posledično vsebovali več nekislinskih kanabinoidov. Posamezne kanabinoide iz pripravljenih ekstraktov smo ločevali s tankoplastno kromatografijo sklopljeno z masnim spektrometrom (TLC-MS). Preverili smo vpliv pomembnih kromatografskih parametrov (relativna vlažnost, temperatura, mobilna faza) na učinkovitost ločbe. Ugotovili smo, da je ločba posameznih kanabinoidov izjemno zahtevna. Zanimal nas je tudi vpliv temperature, časa in oblike, v kateri se kanabinoidi nahajajo, na proces dekarboksilacije kislinskih kanabinoidov. Opazili smo, da hitrost dekarboksilacije s temperaturo in časom močno naraste. Kanabinoidi v ekstraktih so za popolno dekarboksilacijo kislinskih kanabinoidov potrebovali manj časa kot kanabinoidi v rastlinskem materialu. Antioksidativne lastnosti posameznih ekstraktov in kanabinoidov smo določili s pomočjo DPPH in β-karotenske metode, ter jih primerjali z dvema pogosto uporabljenima antioksidantoma - askorbinsko kislino ter BHT. Izsledki obeh metod so potrdili izjemen antioksidativni potencial kanabinoidov v ekstraktih, ki so pokazali primerljive rezultate kot askorbinska kislina. Posamezni standardi kanabinoidov so antioksidativno manj učinkoviti, kar nakazuje na pomembnost sinergističnega učinka kanabinoidov.
Ključne besede: kanabinoidi, LC-MS, TLC-MS, dekarboksilacija, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1000; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

9.
Funkcionalizacija celuloze s kopolimeroma hitozan/eugenol in hitozan/oleuropein : doktorska disertacija
Jasna Tompa, 2019, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema, da obstoječe protimikrobne obdelave celuloznih materialov, zaradi stalnih in prekomerno uporabljenih protimikrobnih spojin, vodijo do odpornosti mikroorganizmov na njihovo delovanje. Izmed naštetega še posebej izstopa obdelava tekstilnih substratov za razvoj produktov, namenjenih medicini in higieni. Trend razvoja inovativnih produktov je zato na omenjenem področju vse bolj usmerjen v protimikrobne obdelave površin celuloznih materialov, ki temeljijo izključno na rabi naravnih, ne-toksičnih in biološko razgradljivih učinkovin. V ta namen se pogosto uporablja hitozan, derivat hitina, ki izkazuje odlične lastnosti, kot so dobra adhezivnost, biološka razgradljivost in protimikrobna učinkovitost. Žal pa obdelave celuloznih materialov s hitozanom niso zmeraj idealno dobre v smislu ponovljivosti obdelave in zato ponovljive redukcije patogenih mikroorganizmov. Iz tega razloga je smiselno v obdelavo s hitozanom vključiti še katero izmed naravno protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenol in oleuropein. Obe omenjeni učinkovini izkazujeta odlične biološke in farmakološke lastnosti, ki pa v kombinaciji s hitozanom in kasnejšim prenosom na izbran tekstilni substrat iz celuloze, še nimata vidnejše vloge. V doktorski disertaciji smo tako hitozan uporabili kot izhodno protimikrobno sredstvo za pripravo novih formulacij v kombinaciji z naravnima učinkovinama (eugenol, oleuropein). Namen vključitve omenjenih učinkovin v sistem s hitozanom predstavlja nadgradnjo in izboljšanje funkcionalnosti hitozana z antioksidativnimi, fizikalno-kemijskimi in biološkimi lastnostmi. To lahko dosežemo na različne načine, med drugim z metodo kemične in encimske funkcionalizacije, ki sta bili uporabljeni v fazi razvoja novih formulacij doktorske disertacije. Graft kopolimeri pridobljeni po omenjenih metodah so bili z vidika uspešnosti izvedene sinteze ovrednoteni z različnimi analiznimi metodami, in sicer spektroskopijo (ATR FT-IR, NMR, UV-VIS), potenciometrično titracijo, simultano termično analizo in z metodami za vrednotenje antioksidativne učinkovitosti (F-C, DPPH•, Redukcija Fe3+). Nadalje je raziskava potekala v smeri prenosa novo nastalih formulacij na izbran celulozni substrat. Zaradi dobrih površinskih aktivnosti, v smislu protimikrobne obdelave, je v ta namen bila izbrana viskoza kot primeren izhodni material za razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov. Za nanos posameznih obdelovalnih formulacij na površino viskoze je bil uporabljen impregnacijsko-sušilni postopek. Po opravljeni površinski funkcionalizaciji so bili vzorci viskoze okarakterizirani z ATR FT-IR spektroskopijo, metodo C.I Acid Orange VII, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikrobiološkim testiranjem in kinetiko sproščanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v celoti potrdili zastavljeno hipotezo in dognali, da je protimikrobna in antioksidativna funkcionalizacija viskoze obdelane z novo nastalimi formulacija odvisna od vrste učinkovine in uporabljene metode pridobitve graft kopolimera. V tem pogledu, sta se učinkovina eugenol in metoda kemične funkcionalizacije hitozana glede na učinkovino oleuropein in encimsko funkcionalizacijo hitozana, izkazali kot učinkovitejši.  
Ključne besede: hitozan, eugenol, oleuropein, celuloza, formulacija hitozan/eugenol, formulacija hitozan/oleuropein, graft kopolimerizacija, protimikrobnost, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1333; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (7,67 MB)

10.
Biološka aktivnost ekstraktov origana ( origanum vulgare) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Klara Berlan, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti biološko aktivnost ekstraktov origana (Origanum vulgare). Osredotočili smo se na njegovo antiokisdativno ter protimikrobno delovanje. S pomočjo različnih ekstrakcijskih metod in topil smo pridobili ekstrakte origana za nadaljnje analize. Ekstraktom smo določili antioksidativno učinkovitost, kjer smo uporabili radikalsko metodo DPPH in tako določili stopnjo inhibicije prostih radikalov. Nato smo s pomočjo plinske kromatografije z masno spektrometrijo merili vsebnost in koncentracijo osmih najbolj zastopanih komponent v origanu. Za ugotavljanje protimikrobnega delovanja smo uporabili difuzijsko metodo z diski. Zaviralno učinkovitost origana smo tako opazovali proti gram negativni bakteriji Escherichia coli, gram pozitivni bakteriji Staphylococcus aureus in glivi Candida albicans. Rezultati so pokazali, da je najboljši izkoristek ekstrakcije dala ekstrakcija po Soxhletu, kjer smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 : 30). Prav vsi ekstrakti so pokazali visoko antioksidativno delovanje, najvišji % inhibicije dal ekstrakt pridobljen z ultrazvočno kopeljo. Tudi pri tem ekstraktu je bilo kot topilo uporabljena mešanica etanola in vode v razmerju 70 : 30. Kromatografske analize ekstraktov so pokazale, da je v vzorcih prisotna visoka vsebnost karvakrola, sledijo mu timol, linalol in karvon. Najvišje koncentracije so bile določene v vzorcih, pridobljenih z ekstrakcijo po Soxhletu in ultrazvočno ekstrakcijo, kjer je bila kot topilo uporabljena mešanica etanola in vode. Protimikrobno delovanje smo zaznali pri glivi Candida albicans, vendar ni bilo mogoče izmeriti premera inhibicijske cone. Ekstrakti so pokazali relativno nizko protimikrobno učinkovitost napram bakterijama Escherichia coli in Staphylococcus aureus. Razlog je lahko v slabem raztapljanju ekstrakta ali pa so posamezne molekule aktivnih komponent prevelike, da bi se difundirale skozi trden medij.
Ključne besede: origano, antioksidativnost, GC analiza, protimikrobno delovanje, konvencionalne in nekonvencionalne ekstrakcije, karvakrol
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1347; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici