| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2838; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

3.
SEPARACIJA β -SITOSTEROLA IZ RASTLINSKIH OLJ
Katja Šmic, 2011, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge smo določili vsebnost β- sitosterola v rastlinskih oljih (surovo repično in sončnično olje, rafinirano sončnično in repično olje, olje koruznih kalčkov in bučno ter sojino olje). Z uporabo superkritičnih fluidov smo ločili oz. skoncentrirali β-sitosterol iz rastlinskih olj. V ta namen smo izvedli visokotlačne ekstrakcije raslinskih olj (olja koruznih kalčkov, surovo repično in sončnično olje in bučno olje), kjer smo določili vsebnost β-sitosterola v ekstraktu in ostanku po visokotlačni ekstrakciji. V drugem delu diplomske naloge smo izvedli dvostopenjsko visokotlačno ekstrakcijo surovega repičnega olja pri različnih obratovalnih pogojih in določili vsebnost β-sitosterola posamezne stopnje ekstrakcije. S tem smo dobili optimalne pogoje visokotlačne ekstrakcije glede na vsebnost β-sitosterola. Določili smo tudi antioksidativno aktivnost surovega repičnega olja in repičnega olja z dodatkom β-sitosterola.
Ključne besede: rastlinska olja, steroli, β-sitosterol, visokotlačna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 1565; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
VPLIV TEMPERATURE IN ČAS EKSTRAKCIJE NA VSEBNOST ANTIOKSIDATIVNIH UČINKOVIN IZ IGLAVCEV
Nuša Kugler, 2011, diplomsko delo

Opis: Lubje iglavcev vsebuje poleg hidrofilnih polifenolov še lipofilne smole in eterična olja ter netopne snovi, kot so celuloza in lignin. Ker smo dežela bogata z iglastimi gozdovi nas je zanimalo, če so ekstrakti naših iglavcev primerljivi s Piknogenolom, za katerega se ve, da je iz obmorskega bora. Piknogenol je sestavljen iz 50 učinkovin, ki delujejo antioksidacijsko. Glavne fenolne spojine v skorji bora so proantocianidini, flavonoidi so prisotni v manjši količini. Piknogenol blagodejno učinkuje na krvožilni sistem, zato ga še posebno priporočajo diabetikom. Blaži tudi težave z vidom, ki nastanejo zaradi retinopatij, in pospeši regeneracijo manjših površinskih poškodb kože. Tako smo ekstrahirali tri različna lubja iglavcev, zaradi poslovne skrivnosti podjetja so označeni kot vzorec A, B in C. V vzorcih smo določevali vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijsko aktivnost. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijko aktivnost smo določili v vzorcu A in C. Rezultati kažejo, da smo pri vzorcu A in C dobili največji izkoristek ter vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v ekstrakcijah pri 100°C. Najvišjo vsebnost proantocianidinov in antioksidativno aktivnost pa smo določili v ekstraktih dobljenih pri temperaturi 80°C.
Ključne besede: Ekstrakcija, lubje iglavcev, fenolne spojine, flavonoidi, proantocianidini, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 2213; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

5.
IZOLACIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ BOZ PISTACIJE
Urška Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti olj v boz pistaciji smo uporabili ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan in ekstrakcije s superkritičnim fluidom – CO2 pri tlakih od 100 do 300 bar pri temperaturah 35, 45 in 55 °C. Ugotovili smo, da ima pistacija visoko vsebnost olj, in sicer približno 55 %. S pomočjo konvencionalnih ekstrakcij z različnimi topili (aceton, etanol, 50% aceton, 50 % etanol in destilirana voda) pri sobni temperaturi in pri 40 °C smo določili vsebnost antioksidativnih komponent z UV-metodami za sveže zmleto boz pistacijo in pistacijo po superkritični ekstrakciji pri 200 bar in 35 °C. Dobljenim ekstraktom smo določili vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, taninov in proantocianidinov s spektrofotometričnimi metodami. Raztopinam ekstraktov smo merili absorbance pri valovnih dolžinah glede na zahteve posamezne metode. Na podlagi znanih koncentracij raztopin standardov in pripadajočih absorbanc smo izdelali umeritveno krivuljo, ki je osnova za določitev vsebnosti posameznih antioksidativnih komponent. Vsebnosti smo podali kot miligram (mg) antioksidativne komponente na gram (g) suhega materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določili z uporabo beta-karotenske metode in DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je boz pistacija dober vir antioksidantov, saj jih vsebuje približno 60 %.
Ključne besede: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi, tanini, proantocianidini
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1744; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

6.
VPLIV PROCESNIH POGOJEV NA EKSTRAKCIJO POLIFENOLOV IZ LISTOV OLJKE (Olea Europaea L) S SUBKRITIČNO VODO
Mateja Grušovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodama konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s subkritično vodo pripravili ekstrakte iz listov oljke. Pri samem eksperimentalnem delu smo se pri konvencionalni metodi ekstrakcije omejili samo na določena topila: vodo ter vodni raztopini etanola in acetona. Ekstrakcije s subkritično vodo pa smo izvajali pri različnih procesnih pogojih: temperaturi, času in tlaku. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in taninov v ekstraktih. Koncentracije fenolnih spojin smo podali na gram ekstrakta ter na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov pa smo določevali po metodi DPPH. Razen tega smo določili tudi optimalne procesne pogoje za ekstrakcijo z obema metodama. Ugotovili smo, da je ekstrakcija s subkritično vodo veliko bolj učinkovita metoda od konvencionalnih metod. Ta metoda ekstrakcije nam daje primerljive ali celo boljše rezultate kot konvencionalni postopki, hkrati pa ohranja značilnosti antioksidantov v ekstraktih in omogoča selektivno ekstrakcijo določenih komponent pri določenih procesnih pogojih.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija s subkritično vodo, listi oljke, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1469; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH POGOJEV NA HIDROTERMIČNE REAKCIJE ODPADNE BIOMASE PRI PREDELAVI OLIV S TAGUCHI METODO
Tjaša Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa predstavlja vredno surovino za integrirano proizvodnjo baznih kemikalij, goriv in energijo. S pomočjo hidrotermičnih procesov, ki temeljijo na uporabi subkritične vode, smo biomaso pretvorili v različne produkte. Hidrotermične reakcije smo izvajali v HP/HT šaržnem reaktorju. V prvem delu raziskav nas je zanimala sestava olivne biomase (oljčne tropine). Sestavo biomase smo določili po NREL metodah. Določili smo odstotni delež ekstraktivnih snovi, lignina in ogljikovih hidratov ter s pomočjo HPLC določili strukturne ogljikove hidrate. Načrt izvajanja eksperimentov smo pripravili s pomočjo Taguchi metode, ki nam je omogočil minimalno število eksperimentov, glede na število procesnih parametrov in število nivojev. Eksperimentalni rezultati so bili izhodišče za analizo vpliva na izkoristek vodotopnih in aceton topnih produktov, ter na lastnosti in sestavo vodotopne frakcije. Z uporabo spektrofotometrijskih metod smo vodotopnemu ekstraktu določili vsebnost totalnih fenolov, totalnih flavonoidov, taninov ter antioksidativno aktivnost. Načrtovanim eksperimentom smo določili vpliv posameznih procesnih pogojev (temperatura, tlak, razmerje topilo/tropine, dodatek katalizatorja in reakcijski čas) na potek hidrotermične reakcije odpadne olivne biomase. Tega smo se lotili z grafično in statistično analizo ANOVA. Teoretično smo določili optimalne pogoje, ter jih preverili z dodatnimi eksperimenti pri optimalnih pogojih.
Ključne besede: olivna biomasa, hidrotermična reakcija, subkritična voda, izkoristek, totalni fenoli, totalni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost, Taguchi metoda, procesni parametri, optimalni pogoji, ekstraktivne snovi, lignin, ogljikovi hidrati.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1302; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

8.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ ZELIŠČ
Suzana Petek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zelišča, ki uspevajo v naših krajih sem ekstrahirala ter analizirala izkoristek ekstrakcije posameznih delov rastline (steblo, listi, cvet) in vsebnost učinkovin. Analizirala sem ekstrakte klasaste mete, koroške mete, dlakave mete, ožepka, sivke in rimske kamilice. Za pridobivanje ekstraktov sem uporabila dve ekstrakcijski metodi, konvencionalno ekstrakcijo pri kateri sem kot topilo uporabila 96% etanol in sem jo izvajala pri sobni temperaturi in pri 40°C ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri 280 bar in 60°C. Pripravljenim raztopinam ekstraktov sem določila vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov ter antioksidativno aktivnost. Uporabila sem spektrofotometrijo in na podlagi dobljenih absorbanc pri različnih valovnih dolžinah izračunala % antioksidativne aktivnosti in na podlagi umeritvenih krivulj določila koncentracijo skupnih fenolov in flavonoidov. Rezultate sem podala na gram ekstrakta in na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov sem določila z uporabo DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je v raztopinah ekstraktov, ki sem jih pridobila s konvencionalno ekstrakcijo, višja vsebnost učinkovin kot pa v ekstraktih dobljenih s superkritično ekstrakcijo s CO2. Vsebnost komponent je odvisna tudi od dela rastline, več učinkovin je v listih in v cvetu posameznih rastlin kot pa v steblu.
Ključne besede: Meta, sivka, ožepek, rimska kamilica, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1669; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

9.
SEPARACIJA IN ANALIZA TRIGLICERIDOV IZ RAZLIČNIH SEMEN
Klara Bigec, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil z različnimi ekstrakcijskimi postopki iz štirih vrst semen (sončnično, laneno, sezamovo in konopljino seme) pridobiti olja ter določiti vsebnost trigliceridov (TG) in njihove antioksidativne aktivnosti. Ekstrakcijo olj smo izvedli s štirimi različnimi ekstrakcijskimi postopki, in sicer konvencionalno z mešanjem v topilu in na Soxhlet aparatu, kjer smo kot topilo uporabili heksan ter s semikontinuirano superkritično ekstrakcijsko napravo, kjer smo kot topilo uporabili ogljikov dioksid in propan. Ekstrakcije s superkritičnim fluidom CO2 in subkritičnim fluidom propanom smo izvedli pri dveh temperaturah: 40 ºC in 60 ºC, ter tlaku 300 bar. Za posamezno seme smo določili, katera ekstrakcijska metoda prinaša največji ekstrakcijski izkoristek olja. Vsebnost TG v ekstrahiranih oljih smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) –ELSD, antioksidativno kapaciteto za olje topne vzorce pa smo določili s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo največji ekstrakcijski izkoristek olja sončničnega semena (50-55 ut. %). Glede na izkoristke si nato sledijo sezamovo seme (45-50 ut. %), laneno seme (30-40 ut. %) in konopljino seme (25-30 ut. %). Ekstrahirana olja vsebujejo po večini nenasičene trigliceride. Sončnično in sezamovo olje vsebuje gliceril dilinoleat – oleat (LLO), gliceril trilinoleat (LLL), gliceril trioleat (OOO) in gliceril linoleat – dioleat (LOO), torej trigliceride, ki vsebujejo linolno in oleinsko kislino. V konopljinem olju se nahajajo naslednji trigliceridi: gliceril trilinoleat (LLL), gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn) in gliceril dilinoleat – oleat (LLO). Ti trigliceridi vsebujejo največ linolne kisline. Največji delež TG v lanenem olju predstavljata gliceril trilinolenat (LnLnLn) in gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn). Prevladuje torej linolenska kislina. Olja iz teh semen imajo dobre antioksidativne aktivnosti, kar nakazuje na njihovo visoko vsebnost oljetopnih antioksidantov.
Ključne besede: semena, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, subkritična ekstrakcija, olja, trigliceridi, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1173; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

10.
EKSTRAKCIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ KURKUME (CURCUMA LONGA)
Teja Boček, 2013, diplomsko delo

Opis: Primerjali smo učinkovitost superkritične in konvencionalne metode ekstrakcije antioksidativnih komponent iz kurkume (Curcuma longa). Superkritično ekstrakcijo smo izvajali s pomočjo laboratorijske visokotlačne ekstrakcijske naprave, kjer smo s črpalko črpali ogljikov dioksid iz jeklenke v avtoklav skozi material pri različnih pogojih tlaka in temperature. Konvencionalne ekstrakcije smo opravljali po naslednjih metodah: ekstrakcija s topili pri povišani tlakih, ekstrakcija po Soxhletu, ekstrakcija s hladnim topilom v bučki in ekstrakcija z ultrazvokom. Kot topilo smo uporabljali absolutni etanol pri vseh metodah konvencionalne ekstrakcije, medtem ko smo topilo heksan uporabljali pri ekstrakciji po Soxhletu in pri ekstrakciji s hladnim topilom v bučki. Dobljene ekstrakte smo shranjevali v zamrzovalniku, zaradi občutljivosti na svetlobo. V dobljenih ekstraktih smo določali vsebnost antioksidativnih komponent. Izkoristki superkritične ekstrakcije so bili približno enaki pri vseh delovnih pogojih. Kot smo lahko videli, pri superkritični ekstrakciji z ogljikovim dioksidom na topnost topljenca minimalno vplivata tlak in temperatura, saj smo pri najvišjem tlaku in temperaturi dobili največji izkoristek. Pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu in pri ekstrakciji s hladnim topilom v bučki je bilo olje bolj topno v heksanu, ki je nepolarno topilo kot v etanolu. Antioksidativne komponente smo določali po naslednjih metodah: z radikalsko metodo – DPPH, z določitvijo v lipidih topnih antioksidativnih komponent s Photochemom, z beta-karotensko metodo in z metodo celokupnih fenolov. Ugotovili smo, da imajo najmanj antioksidativnih komponent ekstrakti pridobljeni s topilom heksan. Določali smo tudi prisotnost določenih kurkuminoidov v ekstraktih s tankoplastno kromatografijo. Videli smo, da v ekstraktih pridobljenih s heksanom ni bilo prisotnih kurkuminoidov. Določali smo tudi antimikrobno aktivnost na bakteriji Bacillus cereus in Escherichia coli. Ugotovljeno je bilo, da povzročijo največjo inhibicijo rasti ekstrakti pridobljeni s topilom etanol pri povišanih tlakih.
Ključne besede: Superkritična ekstrakcija, konvencionalna ekstrakcija, Curcuma longa, kurkuminoidi, superkritični fluidi, tankoplastna kromatografija, antioksidativna aktivnost, antimikrobna aktivnost.
Objavljeno: 10.09.2013; Ogledov: 2025; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici