| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Protiglivni učinek ekstraktov česna (Allium sativum) ter njihova formulacija : magistrsko delo
Nejc Brunček, 2023, magistrsko delo

Opis: Česen (Allium sativum) in čemaž oz. divji česen (Allium ursinum), katera spadata v rod lukov, sta poznana kot močna antioksidanta z različnimi zdravilnimi učinki. Eden izmed mnogih je protiglivni učinek, ki je lahko fungicidni, kadar ubije celice gliv, ali fungistatičen, kadar prepreči oz. zavira nadaljnjo rast glivnih celic. Vzrok za takšno delovanje je v alicinu, ki moti elektrokemični potencial celic s spreminjanjem redoks stanja, ta pa se v česnu in čemažu nahaja v obliki aliina. V okviru magistrske naloge smo pridobili več različnih ekstraktov iz česna in čemaža. Uporabili smo tako konvencionalne kot nekonvencionalne ekstrakcijske metode, material pa ekstrahirali s polarnimi in nepolarnimi topili. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo različnih analiz, kot so določevanje antioksidativne aktivnosti, preverjanje vsebnosti totalnih fenolov in aliina, definirali protiglivni učinek na kvasovki Candida albicans. Rezultati kažejo, da se želene komponente lažje ekstrahirajo iz česna in čemaža v mešanici polarnih topil (etanol in destilirana voda v razmerju 1:1), ob uporabi ultrazvočnega valovanja, ki pospeši biokemične reakcije in prenos snovi. Posledično je bil izkoristek ultrazvočne ekstrakcije visokih 62,57 %. Naša študija je pokazala, da antioksidativna aktivnost v primeru ekstraktov česna, sledi trendu vsebnosti totalnih fenolov. Ekstrakti čemaža pa poleg fenolnih spojin, vsebujejo še velike količine flavonoidov in različnih žveplovih spojin. Z mikrodilucijsko metodo smo preverjali protiglivni učinek, ki smo ga dokazali zgolj pri ekstrakciji s Soxhletovim aparatom iz čemaža (EtOH/voda), čigar MIC vrednost znaša 7,5 mg/mL, čeprav smo pri slednjem ekstraktu zabeležili le 27.166,5 μg aliina na g ekstrakta. Za primerjavo, ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo iz česna (etanol), ki je vseboval 150.451 μg aliina na g ekstrakta, pa ni kazal znakov protiglivnega delovanja.
Ključne besede: česen, čemaž, antioksidativna aktivnost, protiglivni učinek, aliin
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

2.
Ekstrakcija olj iz semen industrijske konoplje in karakterizacija biološko aktivnih komponent : magistrsko delo
Sara Karlovšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Konopljino olje je zelo cenjen proizvod, saj vsebuje esencialne aminokisline in visoke deleže (več kot 80%) polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA). Razmerje γ-linolenske kisline (omega 6) in α -linolenske kisline (omega 3) v konopljinem olju se giblje med 2,1 in 3,1. Poleg tega konopljino olje vsebuje tudi stearinsko kislino, terpenoide in druge biološko zanimive komponente. Iz konopljinih semen smo s pomočjo konvencionalnih metod (ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija, hladno stiskanje) in nekonvencionalnih metod (ekstrakcija z ultrazvokom, superkritična ekstrakcija) pridobili različne ekstrakte in jim določili totalne fenole, antioksidativni potencial in vsebnost maščobnih kislin z GC-MS. Predvsem smo se posvetili omega 3 in omega 6 maščobnim kislinam, kjer nas je zanimala njihova vsebnost v ekstraktih in organogelih. Hkrati smo primerjali sestavo maščobnih kislih svežih ter staranih ekstraktov in organogelov. Rezultati kažejo, da smo uspešno izolirali želene komponente iz konopljinega semena. Ekstrakti in organogeli so vsebovali od 48 do 70% maščobnih kislin. Razmerja med linolno in linolensko kislino pa so bila med 2,65 in 2,8. S tvorjenjem organogelov pa smo uspešno zamrežili maščobne kisline in upočasnili njihovo razpadanje ter dosegli kontrolirano hitrost sproščanja.
Ključne besede: konopljina semena, konopljino olje, organogel, maščobne kisline, totalni fenoli, antioksidativna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 234; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

3.
Vsebnost flavonoidnih komponent v posušenih olupkih mandarin in njihova antioksidativna aktivnost : magistrsko delo
Andreja Bežan, 2023, magistrsko delo

Opis: Citrusi, ki pripadajo družini Rutaceae, pomembno prispevajo k zdravju ljudi zlasti zaradi visokih vsebnosti bioaktivnih spojin, med katere prištevamo tudi flavonoide, ki zaradi svojih protimikrobnih, protivnetnih in antioksidativnih učinkov pomagajo pri preprečevanju bolezni. Magistrsko delo prikazuje študijo, namen katere je prikazati potencial olupkov mandarin, ki veljajo za neužitni del ter se običajno zavržejo. Njihova uporaba je zelo široka; od kulinarike, čistil, aromaterapij ter seveda njihove zdravstvene koristi. Uporabljajo se v postopkih ekstrakcije in čiščenja bioaktivnih spojin iz različnih delov plodov, predvsem pri izolaciji karotenoidov, polifenolov, eteričnih olj in barvil. Olupki citrusov zato v tehnološkem in medicinskem pogledu ponujajo vrsto konstruktivnih priložnosti. V magistrskem delu je izvedenih več različnih ekstrakcij (ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija in maceracija), s katerimi smo z izbranimi topili ekstrahirali nekatere prisotne flavonoidne komponente iz posušenih olupkov mandarin in jih kvantificirali s kromatografsko analizno metodo LC-MS/MS. Izvedene so bile antioksidativne metode DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in in vitro metoda simulacije gastrointestinalnega trakta. Rezultati kažejo, da najvišji izkoristek ekstrakcije dobimo pri ultrazvočni ekstrakciji, najnižji pa po metodi Soxhlet. Vsebnost antioksidantov je prav tako najvišja v vzorcih pri ultrazvočni ekstrakciji. Ugotovili smo, da izbira ekstrakcijskega topila vpliva na antioksidativno aktivnost ekstraktov. Vzorci z najvišjo vsebnostjo celokupnih flavnoidov so izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili delno primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja.
Ključne besede: Olupki mandarin, ekstrakcija, LC-MS/MS, flavonoidi, antioksidativna aktivnost, spektrofotometrične metode
Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

4.
Izolacija trigonelina iz naravnih materialov in njegova antioksidativna aktivnost : magistrsko delo
Anja Copot, 2023, magistrsko delo

Opis: Grško seno je rastlina, bogata je z mnogimi hranljivimi snovmi in se lahko uporablja v različnih oblikah, zato je koristen dodatek k zdravi prehrani. Pripomore k izboljšanja zdravja in dobrega počutja ljudi. Ena izmed koristnih bioaktivnih spojin v grškem senu je trigonelin. Raziskave in vitro so potrdile antioksidativne in protivnetne lastnosti. V magistrski nalogi smo optimizirali ekstrakcijo trigonelina iz grškega sena. Izvedli smo kvantitativno in kvalitativno analizo ekstraktov in materiala. Določili smo korelacijo med temperaturo in stabilnostjo trigonelina in preverili obstojnost spojine v človeških prebavilih. Analizirali smo tudi antioksidativne lastnosti pridobljenih ekstraktov. Ugotovili smo, da je za grško seno najbolj ustrezna Soxhletova ekstrakcija z metanolom, ugodne pa so tudi vodne raztopine etanola. Potrdili smo, da trigonelin ni antioksidant, vendar ekstrakti izražajo antioksidativno aktivnost zaradi prisotnosti fenolnih spojin. Pri testiranju termične stabilnosti trigonelina smo potrdili termolabilnost ciljne spojine. Rezultati gastrointestinalnega testa so pokazali, da je trigonelin obstojen tudi v stiku s prebavnimi encimi.
Ključne besede: trigonelin, grško seno, antioksidativna aktivnost, ekstrakcija, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 29.06.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

5.
Pridobivanje produktov iz pegastega badlja (sylibum marianum) : magistrsko delo
Mojca Hraš, 2023, magistrsko delo

Opis: Pegasti badelj spada med eno najbolj cenjenih zdravilnih rastlin, ki se je razširila že skoraj po vsem svetu. V semenih pegastega badlja se skriva mešanica flavonolignanov, ki jih s skupnim imenom imenujemo silimarin. Ekstrakcija silimarina iz pegastega badlja poteka v dveh stopnjah, saj semena vsebujejo tudi veliko maščob in jih je treba predhodno razmastiti. Razmaščevanje običajno poteka s pomočjo heksana. V tem magistrskem delu smo za razmaščevanje uporabili še druga topila in metodo hladnega stiskanja. V ekstrahiranih oljih smo določevali tudi vsebnost tokoferolov in topil. Kot pričakovano smo dokazali, da je metoda hladnega stiskanja najbolj ugodna, saj ohrani sestavo in kvaliteto olja ter je za zdravje in okolje najmanj škodljiva. V nadaljevanju smo želeli optimirati ekstrakcijo silimarina iz razmaščenih semen. Najprej smo določili najboljše topilo, za katero se je izkazal aceton. Nato smo z računalniškim programom Design Expert določili optimalno temperaturo, čas ekstrakcije in razmerje topilo : material. Ugotovili smo, da se vsebnost silimarina s temperaturo niža, viša z višanjem razmerja topilo : material in da vsebnost začne padati po 11 urah ekstrakcije. V ekstraktih smo določili tudi vsebnost ogljikovih hidratov, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Predhodno smo predvideli, da bo ekstrakt pridobljen iz materiala, ki je bil predhodno razmaščen z metodo hladnega stiskanja, imel najboljše lastnosti in imel najvišjo antioksidativno aktivnost. To trditev smo v magistrskem delu tudi potrdili.
Ključne besede: pegasti badelj, olje, silimarin, optimizacija postopka ekstrakcije, Design Expert, antioksidativna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 523; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

6.
Določanje polifenolnih komponent in njihovih antioksidativnih lastnosti v različnih vrstah medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Miša Žnidarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Med je naravno živilo, ki se že stoletja uporablja v prehrani, danes pa postaja vedno bolj priljubljeno zaradi svojih zdravilnih lastnosti, ki jih ima na telo. Razlog za povečano povpraševanje po medu je visoka vsebnost fenolnih spojin in njihovih antioksidativnih lastnosti. V diplomski nalogi smo preverili, kakšna je vsebnost bioaktivnih komponent v različnih vrstah medu. Z uporabo maceracije, ultrazvočne ekstrakcije in ekstrakcije na trdni fazi smo izolirali fenolne spojine. Zanje velja, da v telesu v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami delujejo antioksidativno, antidiabetično, protimikrobno, protivnetno ter preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Pripravljenim vzorcem medu smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in ogljikovih hidratov ter preverili antioksidativno aktivnost z DPPH, FRAP in CUPRAC metodo. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) smo kvantitativno in kvalitativno določili vsebnost osmih fenolnih spojin v vzorcih medu. V diplomski nalogi smo iz medu uspešno izolirali fenolne spojine in potrdili hipotezo, da se vsebnosti fenolnih spojin razlikujejo glede na vrsto medu. Ugotovili smo, da število skupnih fenolnih spojin vpliva na antioksidativno učinkovitost, saj so vzorci z višjo vsebnostjo celokupnih fenolov izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili slabo primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja. V metanolnih vzorcih medu smo določili najvišji delež kavne kisline in katehina, v nakisanih vzorcih pa je prevladovala tudi galna kislina. V vzorcih za čiščenje fenolnih spojin smo zaznali le elagno kislino, v očiščenih vzorcih pa največ elagne kisline in katehina. Potrdimo lahko hipotezo, da je med zaradi svoje sestave zelo kompleksen medij za izolacijo fenolnih komponent, saj sladkorji in druge komponente v medu motijo določitev fenolnih spojin.
Ključne besede: med, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, LC-MS/MS, testi antioksidativnosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (6,92 MB)

7.
Vpliv ekstrakcijskih metod na biolško aktivnost ekstraktov baldrijana (valeriana officinalis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jernej Jurko, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je z različnimi izolacijskimi metodami izolirati biološko aktivne komponente iz baldrijanove korenine. Baldrijan se veliko uporablja za pridobivanje ekstraktov, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. V diplomski nalogi smo se osredotočili ekstrahirati nekatere biološko aktivne komponente, ki jih vsebuje baldrijanova korenina. To so totalni fenoli, flavonoidi in druge spojine z antioksidativno aktivnostjo. Za izolacijo teh spojin smo izbrali hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, superkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom in destilacijo po Clevengerju. Izbrali smo tri topila, in sicer destilirano vodo, absolutni etanol in mešanico vode in etanola v razmerju 1:1. Najvišji izkoristek smo določili s hladno maceracijo z vodo, in sicer 22,3 %. Etanolni in superkritični ekstrakti imajo nižji izkoristek. Najnižji izkoristek pa ima 10 ur trajajoča destilacija po Clevengerju, in sicer 0,3 %. Vsem pripravljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov in vsebnost flavonoidov. Dvema vzorcema z najvišjo vrednostjo antioksidativne inhibicije (etanolna ekstrakta s superkritično in ultrazvočno ekstrakcijo) smo določili tudi vrednost EC50. Etanolni ekstrakti imajo v povprečju najvišje vrednosti določanih spojin, vodni ekstrakti pa najnižje. Najvišjo vsebnost vseh treh merjenih komponent je imel vzorec superkritične ekstrakcije s CO2, kjer je bilo sotopilo etanol, in sicer antioksidativno inhibicijo 23,8 %, vrednost EC50 4,15 mg/ml, vsebnost totalnih fenolov 69,9 mg GA na g ekstrakta in vsebnost flavonoidov 114,3 mg kvercetina na g ekstrakta. Izjema je le dejstvo, da smo, zaradi najvišjega izkoristka ekstrakcije, iz baldrijana ekstrahirali največ totalnih fenolov s hladno maceracijo z vodo, in sicer 9,8 mg GA na g baldrijanove korenine. Izvedli smo tudi formulacijo ekstrakta v končni izdelek. Pripravili smo milo z etanolnim ekstraktom baldrijanove korenine. Milo smo naredili s kokosovim in olivnim oljem, da ima optimalne lastnosti za nego in čiščenje kože.
Ključne besede: baldrijan, superkritična ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, totalni fenoli in flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 540; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

8.
Ekstrakcija amigdalina iz jedrc koščičastega sadja in testiranje antioksidativne aktivnosti ekstraktov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nika Atelšek Hozjan, 2021, diplomsko delo

Opis: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja. Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode. V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Ključne besede: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 968; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

9.
Fenolne in lipidne komponente v ekstraktu kave z različnim geografskim poreklom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tjaša Hedžet, 2020, diplomsko delo

Opis: Kava, ki izvira iz Arabije, kjer se je imenovala “qawah”, predstavlja glavni proizvod iz kavnih zrn in je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Vsebuje več kot 700 spojin, ki so odgovorne za njen aromatičen okus, glavna med njimi je kofein. Rod Coffea Arabica in Coffea Cahephora var. Robusta sta najpomembnejši vrsti kave. Tako Robusto kot Arabico najdemo v različnih državah na območjih Južne Amerike, Afrike in Azije, vendar ima Arabica višjo kakovost in obsega večinski delež izvoza kave. Kava ima visoko hranilno kakovost, kar se kaže v visoki vsebnosti antioksidantov. V diplomskem delu smo raziskali vpliv geografskega porekla kave na fenolne in lipidne komponente v kavi ter določili antioksidativno aktivnost kave. Ekstrahirali smo 15 različnih vrst kave in ekstraktom spektrofotometično določili vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Z kromatografskimi metodami smo določili vsebnost hlapnih komponent v kavi z GC-MS metodo in vsebnost fenolnih ter maščobnih spojin z LC-MS/MS metodo. Med fenolnimi spojinmi smo določevali vebnost kavne kisline, kofeina in klorogenske kisline. Klorogenske kisline, katere glavni predstavnik je 5-kafeoilkininska kislina, imajo številne zdrave učinke. Največji delež kofeina smo zaznali pri vzorcu 100 % Robuste.
Ključne besede: kava, kofein, klorogenska kislina, antioksidativna aktivnost, fenolne spojine, maščobne komponente
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1206; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

10.
Antioksidativna aktivnost nekaterih vrst in medvrstnih križancev bezga v modelni celični liniji TLT z metodo uporabe barvila DCFH-DA.
David Arnuš, 2020, magistrsko delo

Opis: Antioksidativne snovi pozitivno vplivajo na celice telesa, saj izboljšujejo njihov fitnes in tako pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi. Namen te raziskave je bil dokumentirati antioksidativne lastnosti ekstraktov bezgovih jagod. V raziskavo je bilo vključenih 9 različnih genotipov bezga (vrsti Sambucus javanica in S. nigra ter 7 medvrstnih križancev). Antioksidativno aktivnost ekstraktov bezgov smo izmerili s pomočjo uporabe barvila DCFH-DA (2´,7´-diklorofluorescin-diacetat) v pogojih in vitro na modelni celični makrofagni liniji TLT. Na različne načine smo ovrednotili rezultate fluorescence, saj ni določenega enotnega načina za izračun znotrajceličnega antioksidativnega potenciala v primerjavi s pozitivno kontrolo ali standardnimi antioksidanti. Ugotovili smo, da imajo proučevani genotipi bezgov različni znotrajcelični antioksidativni potencial. Najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial ima vrsta Sambucus nigra (NI), najnižjega pa medvrstni križanec (JA × NI) × MIQ. Rezultati bi lahko bili zelo koristni za nadaljnjo selekcijo in vzgojo križancev bezga.
Ključne besede: antioksidanti bezeg, antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 869; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 8.92 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici