| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv postopka izolacije učinkovin iz industrijske konoplje (Kc Dora) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Teja Ermenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, kjer se vse pogosteje zavedamo, da hrana ni samo zagotavljanje človeških osnovnih potreb, ampak ima velik vpliv tudi na naše zdravje in posledično počutje. Živila ocenjujemo glede na njihov biološki potencial in sposobnost zmanjšanja tveganja za razvoj nekaterih bolezni, med njimi tudi raka. V magistrskem delu smo pridobivali ekstrakte konoplje z različnimi postopki ekstrahiranja. Uporabili smo konvencionalne metode, kot so ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija in ultrazvočna ekstrakcija. Pri superktritičnih ekstrakcijah s CO2 smo uporabili različne tlake in temperature. Kot topilo smo uporabili 100% etanol. Preverili smo vpliv postopka ekstrakcije na izkoristke reakcij in določili vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov, antioksidantov in flavonoidov. Pridobljene ekstrakte smo nanesli tudi na človeške melanomske celice WM-266-4 in preverjali vpliv teh ekstraktov na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic. Ugotovili smo, da smo največji izkoristek dosegli pri ekstrakciji s Soxhletom in ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo pri suprekritičnih ekstrakcijah s CO2 dosegli manjše izkoristke. Največjo vrednost totalnih fenolov, flavonoidov in antioksidantov smo dosegli pri ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo največjo vsebnost proantocianidinov zaznali pri ekstrakciji s Soxhletom. Pri superkritičnih ekstrakcijah s CO2 je bila vsebnost proantocianidinov, totalnih fenolov in antioksidativna učinkovitost višja pri višjem tlaku in temperaturi. Na koncu smo ekstrakta pridobljena z ultrazvočno in superkritično ekstrakcijo nanesli še na človeške melanomske celice WM-266-4. Ugotovili smo, da so vsi ekstrakti zavirali metabolno aktivnost rakastih celic, saj se je zaustavila delitev celic. Za najboljšega med ekstrakti pa se je v obeh primerih izkazal ekstrakt s koncentracijo 1 mg/mL. Vsem tem ekstraktom smo določili tudi visoko vrednost totalnih fenolov, antioksidantov, proantocianidinov ter totalnih flavonoidov, zato lahko predvidevamo, da so te vrednosti povezane z zaustavitvijo rasti rakastih celic.
Ključne besede: konoplja (Cannabis sativa L), antioksidanti, proantocianidini, totalni fenoli, flavonoidi, ekstrakcija, WM-266-4 celice
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Vpliv ekstrakcijske metode na vsebnost bioaktivnih komponent brusnice ( vaccinium vitis-idaea) in antimikrobni potencial
Gal Slaček, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv konvencionalnih ekstrakcijskih metod na vsebnost bioaktivnih komponent v brusnici. V laboratoriju smo izvajali ekstrakcijo po Soxhletu, hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo in ekstarkcijo s superkritičnimi fluidi. Za pridobivanje željenih ekstraktov smo uporabili štiri topila (etanol, etanol+voda, voda in CO2), ki smo jih kasneje z rotacijskim uparjalnikom odparili. Ko smo vse željene ekstrakte pridobili smo pričeli z analiznim delom, kjer smo sprektrofotometrično določili vsebnosti antioksidantov, totalnih fenolov in proantocianidinov pri različnih valovnih dolžinah. Iz dobljenih meritev smo ugotovili, da imajo ekstrakti pridobljeni po metodi Soxhleta s topilom voda največjo antioksidativno aktivnost. Ekstrakti metode Soxhlet s topilom etanol in ekstrakti hladne maceracije kjer je topilo etanol+voda največjo vsebnost totalnih fenolov ter ekstrakti ultrazvočne ekstrakcije s topilom voda največji delež proantocianidinov. V drugem delu diplomske naloge smo ekstraktom, ki so nam dali najboljše rezultate določili še antimikrobni potencial. Izbrane ekstrakte smo nanašali na bakteriji Staphylococcus aureus, in Escherichia coli ter na glivo Candida albicans. Kot rezultat smo na mikrotitrskih ploščicah opazovali preskok barve, ki nam je predstavljal MIC.
Ključne besede: brusnica, ekstrakcije, antimikrobni potencial, antioksidanti, totalni fenoli, proantocianidini
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

3.
Antioksidativna aktivnost nekaterih vrst in medvrstnih križancev bezga v modelni celični liniji TLT z metodo uporabe barvila DCFH-DA.
David Arnuš, 2020, magistrsko delo

Opis: Antioksidativne snovi pozitivno vplivajo na celice telesa, saj izboljšujejo njihov fitnes in tako pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi. Namen te raziskave je bil dokumentirati antioksidativne lastnosti ekstraktov bezgovih jagod. V raziskavo je bilo vključenih 9 različnih genotipov bezga (vrsti Sambucus javanica in S. nigra ter 7 medvrstnih križancev). Antioksidativno aktivnost ekstraktov bezgov smo izmerili s pomočjo uporabe barvila DCFH-DA (2´,7´-diklorofluorescin-diacetat) v pogojih in vitro na modelni celični makrofagni liniji TLT. Na različne načine smo ovrednotili rezultate fluorescence, saj ni določenega enotnega načina za izračun znotrajceličnega antioksidativnega potenciala v primerjavi s pozitivno kontrolo ali standardnimi antioksidanti. Ugotovili smo, da imajo proučevani genotipi bezgov različni znotrajcelični antioksidativni potencial. Najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial ima vrsta Sambucus nigra (NI), najnižjega pa medvrstni križanec (JA × NI) × MIQ. Rezultati bi lahko bili zelo koristni za nadaljnjo selekcijo in vzgojo križancev bezga.
Ključne besede: antioksidanti bezeg, antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 99; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Suspenzije naravnih barvil: vpliv surovin, hidrokoloidov ter antioksidantov na kvaliteto končnih produktov
Urša Stradovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Mnoga podjetja so se v zadnjih letnih usmerila v razvoj naravnih barvil, saj ljudje dandanes izbirajo hrano in pijačo, ki vsebuje čim manj umetnih snovi. Vitiva d.d. je podjetje, kjer se ukvarjajo z razvojem tekočih in praškastih produktov iz naravnih pigmentov. Ker omenjenega področja še niso imeli popolnoma raziskanega, smo se v okviru magistrskega dela ukvarjali z razvojem suspenzij in praškastih produktov iz kurkumina, ß karotena in annatta. Večina naravnih pigmentov je v njihovi naravni obliki nestabilnih, vendar jih je mogoče z uporabo ustreznih tehnoloških operacij pretvoriti v stabilnejšo obliko. Enkapsulacija je metoda, ki omogoča zaščito naravnih pigmentov, saj se aktivna komponenta ujame v sekundarni material. Eksperimentalni del je zajemal razvoj tekočih in praškastih formulacij s pomočjo testiranja različnih hidrokoloidov (gumi arabika, modificiran škrob (HI CAP in Purity gum), pektin, citrusne vlaknine), različnih medijev (saharoza, glicerol, maltodekstrin, glukozni sirup), stabilizacije z različnimi antioksidanti (askorbinska kislina, mešani tokoferoli 70, Inolens 4 ali rožmarinov ekstrakt) za različne izbrane pigmente (kurkumin, ß karoten, annatto). Suspenzije smo pripravili s krogličnim mlinom (bead mill), praškaste produkte pa z razpršilnim sušilnikom (spray dryer). Pripravljenim suspenzijam in prahom smo določili vsebnost kurkumina, ß karotena ali biksina. Z analizatorjem velikosti delcev (PSD) smo izmerili velikost ter določili porazdelitev delcev v suspenziji. Obstojnost in intenzivnost pigmenta smo preverili v dveh aplikacijah. V magistrskem delu smo dokazali, da so raztopine iz enkapsuliranih pigmentov veliko bolj intenzivne barve, kot pa raztopine iz osnovnega pigmenta. Ugotovili smo, da se je kot najprimernejši hidrokoloid izkazal modificiran škrob HI CAP. Citrusne vlaknine in pektin pa smo izločili iz nabora ustreznih hidrokoloidov, saj je suspenzija iz omenjenih hidrokoloidov na krogličnem mlinu postala zelo viskozna. Za najustreznejši medij smo izbrali saharozo in glukozni sirup, saj so raztopine, ki so vsebovale omenjena medija, bile najdlje časa intenzivne barve. Pri določevanju ustreznega antioksidanta v raztopinah ß karotena smo ugotovili, da so se najbolje izkazali mešani tokoferoli s koncentracijo 1750 ppm, glede na pigment.
Ključne besede: naravna barvila, enkapsulacija, kroglični mlin, razpršilni sušilnik, hidrokoloidi, antioksidanti
Objavljeno: 10.01.2020; Ogledov: 509; Prenosov: 0

5.
Antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika (Solanum lycopersicum L.)
Simon Janžekovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Paradižnik vsebuje številne antioksidante. Je najpomembnejši vir likopena v prehrani, hkrati pa so tudi vir askorbinske kisline, β-karotena, vitamina E in fenolnih spojin, predvsem flavonoidov. Kultivarji paradižnika imajo plodove različnih barv, ki so posledica genotipov, z različnimi pigmenti. Zraven genotipa, imajo dodaten vpliv na vsebnost snovi tudi stopnja zrelosti, pogoji pridelave in podnebni dejavniki. Paradižnik je bil vključen v številne epidemiološke raziskave zaradi pozitivnih učinkov na zdravje ljudi. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika. V poskus smo vključili 40 kultivarjev, ki smo jih razdelili v šest barvnih skupin. Antioksidativni potencial smo merili z metodama FRAP in ORAC. Ugotovili smo, da se barva plodov statistično značilno vpliva na antioksidativni potencial. V povprečju so imeli višji antioksidativni potencial paradižniki s temnimi in antiocian plodovi. Najnižje vsebnosti so imeli v povprečju kultivarji z belimi plodovi. Opravili smo korelacijske teste, ki so pokazali povezavo med FRAP in ORAC meritvami z barvnimi skupinami, nismo pa dokazali povezave z znotrajceličnim antioksidativnim potencialom, vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami in vsebnostjo vitamina C.
Ključne besede: antioksidanti, FRAP, ORAC, paradižnik
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 350; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Ekstrakcija in analiza biološko aktivnih spojin iz ovsa
Jernej Jelenko, 2019, diplomsko delo

Opis: Oves je ena najbolj razširjenih žitaric, ki se primarno uporablja za krmo živali, vendar vse večji pomen pridobiva tudi v prehrani človeka. Razlog za povečanje zanimanja po ovsu je biološka vrednost surovega materiala, ki ima visoke vsebnosti proteinov, maščob, mineralov in vitaminov. Poleg tega vsebuje tudi fitokemikalije, ki naj bi bile vzrok za zmanjšanje tveganja nastanka kroničnih bolezni kot so koronarna arterijska bolezen, sladkorna bolezen tipa 2 in rak. Redno uživanje ovsa pa zmanjša tudi nivoje LDL holesterola in sistoličnega krvnega tlaka. Oves ljudje v večini uživamo v obliki kosmičev in kaše, kruh pa iz njega delamo redko, saj ne vsebuje glutena. Prav to oves naredi primernega za ljudi z intoleranco do glutena in za razne diete. V diplomski nalogi smo se osredotočili na določevanje fenolnih spojin in njihove antioksidativne lastnosti. Za izolacijo biološko aktivnih spojin smo uporabili Soxhletovo in superkritično ekstrakcijsko metodo. Spektrofotometrično smo ekstraktom določili vsebnost totalnih fenolov, antioksidativno aktivnost, totalne ogljikove hidrate in proteine. S tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS) pa smo določili posamezne fenolne spojine in proste maščobne kisline (GC). V diplomskem delu smo ugotovili, da so boljša topila za ekstrakcijo raztopine organskih topil kot pa čista organska topila. Konkretno smo primerjali čisti etanol, 50 % etanol in 70 % etanol. Ekstrakt 50 % etanola je pokazal najboljše rezultate z največjo vsebnostjo totalnih fenolov (75,49 mg/100 g materiala), totalnih ogljikovih hidratov (15,45 mg/g materiala) in najmanjšim EC50 (10,00 mg/mL). Naša druga ugotovitev je, da s predhodno superkritično ekstrakcijo s CO2 vplivamo na rezultate nadaljnje Soxhletove ekstrakcije. Od fenolnih spojin je bilo v vseh ekstraktih prisotne največ kavne kisline. Pri določenih prostih maščobnih kislinah največji delež zavzemata oleinska in linolna kislina, kateri sta obe sta nenasičeni.
Ključne besede: oves, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 347; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

7.
Biološka aktivnost konvencionalnih ekstraktov iz paradižnika (Solanum lycopersicum)
David Hvalec, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj dela je bil preučiti hranilno sestavo in antioksidativno aktivnost materialov iz različnih delov paradižnika. Pri delu smo uporabljali liofiliziran material, ekstrakte in sok, pripravljen iz svežega paradižnika. Material za ekstrakcijo smo pripravili z liofilizacijo svežega paradižnika. Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije ob uporabi različnih organskih topil: metanol, etanol, heksan, etil acetat. Pri ekstrakciji ogljikovih hidratov smo kot topilo uporabljali vodo, poskusili pa smo tudi mešanico metanola in vode. Izvedli smo tudi sapofinikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin. Tako smo izvedli kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih, titracijskih in kromatografskih metod. Materialom smo določali vsebnosti vitamina C, pigmentov (proantocianidini, betalaini in karotenoidi), celokupnih ogljikovih hidratov, proteinov in maščobnih kislin. Antioksidativno aktvinost pa smo določali z uporabo prostega radikala 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Najvišji izkoristek ekstakcije smo dobili pri ekstrakciji z ultrazvokom in mešanico metanol-voda (1:1). Kljub najnižjemu izkoristku so največjo antioksidativno aktivnost pokazali ekstrakti z etil acetatom (najvišja vsebnost je 12,97 %). Ugotovili smo, da je vsebnost vitamina C in karotenoidov v paradižnikovem soku visoka (0,2106 mg/mL za vitamin C in 57,7 mg/kg za karotenoide). Najvišjo vsebnost proantocianidov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etil acetatom, najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen z metodo po Soxhletu in etil acetatom (1065,9 mg/100 g). Najvišjo vsebnost ogljikovih hidratov je pokazal ekstrakt, pridobljen z ekstrakcijo z mešanjem z mešanico metanol-voda (1:1) (0,43 %). Najvišjo vsebnost proteinov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etanolom. V umiljenem ekstraktu je bilo prisotne največ linolne kisline (47,4 %). Sledita ji oleinska kislina (21,6 %) in palmitinska kislina (16 %). Skupna vsebnost nasičenih maščobnih kislin znaša 23,77 %, skupna vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pa 76,23 %. Ugotovili smo, da so ekstrakti iz paradižnika potencialni prehranski dodatki oz. naravni prezervativi.
Ključne besede: Paradižnik, konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, antioksidativna aktivnost, biološka aktivnost, proantocianidini
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 329; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

8.
Biološka aktivnost ekstraktov pitaje (hylocereus polyrhizus)
Martina Švajger, 2019, diplomsko delo

Opis: Pitaja (Hylocereus polyrhizus) je plod kaktusa, ki raste v tropskih in subtropskih regijah. Nedavno se je uveljavila kot sadna rastlina z visoko gospodarsko vrednostjo. Plod rdeče pitaje ima tanko, rdeče obarvano lupino, prekrito s strukturami, podobnim luskam. Sočna sredica sadeža je obarvana rdeče do vijolično. Takšno obarvanost pripisujemo visoki vsebnosti betalainov, zlasti betacianinom, ki dajejo značilno vijolično obarvanje. Sredica vsebuje številna majhna semena z visoko vsebnostjo esencialnih maščobnih kislin. Namen diplomske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz plodov rdeče pitaje (Hylocereus polyrhizus) po različnih ekstrakcijskih metodah in ob uporabi različnih konvencionalnih topil. Dobljenim ekstraktom smo nato določili biološko aktivnost. Pred izvedbo ekstrakcij smo plodove rdeče pitaje liofilizirali in zmleli na velikost delcev primernih za ekstrakcijo. Metode, po katerih smo pridobili ekstrakte, so bile Soxhletova ekstrakcija in ekstrakcija s hladnim topilom, ki ju uvrščamo med konvencionalne ekstrakcije, ter ultrazvočna ekstrakcija. Poleg vpliva različnih ekstrakcijskih metod na izkoristek in vsebnost bioloških učinkovin smo ugotavljali tudi vpliv različnih topil, kot so etanol, voda in zmes etanol-voda v razmerju 7:3. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo dobljenim ekstraktom določili antioksidativno aktivnost, vsebnost fenolov in vitamina E, prisotnost proteinov in aktivnost posameznih encimov. Vsebnost vitamina C smo določili na podlagi porabljenega volumna pri titraciji z 0,005 mol/L jodovo raztopino. Največji izkoristek ekstrakcije smo dobili z ultrazvočno ekstrakcijo ob uporabi vode kot topila. Dobljeni rezultati so pokazali nižjo vsebnost fenolov od pričakovane. Posledično je bila nizka tudi antioksidativna aktivnost, kar smo določili z radikalsko metodo DPPH. Sklepamo, da je nizka vsebnost fenolov in antioskidativna aktivnost posledica degradacije betalainov med samim postopkom ekstrakcije. Vsem ekstraktom smo določili vsebnost vitamina C, vitamina E in proteine, med katerimi smo določili aktivnost lipoproteinske lipaze in α-amilaze. Vsebnost in aktivnost omenjenih bioloških učinkovin je bila manjša od pričakovanih.
Ključne besede: rdeča pitaja, Hylocereus polyrhizus, ekstrakcije, encimi, fenoli, antioksidanti, vitamini
Objavljeno: 17.07.2019; Ogledov: 557; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

9.
Znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika
Timotej Bedjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: Plodovi paradižnika vsebujejo različne snovi z antioksidativnimi lastnostmi, vendar med različnimi sortami paradižnika prihaja do razlik v tipih in koncentracijah teh antioksidativnih snovi. Ker je paradižnik v središču številnih epidemioloških raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke na zdravje ljudi, smo želeli preveriti znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika z uporabo barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. V raziskavi smo uporabili 39 različnih sort paradižnika. Z uporabo celičnega modela v pogojih in vitro so rezultati potrdili različen znotrajcelični antioksidativni potencial pri različnih sortah paradižnika. Ugotovili smo, da je imela najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial sorta paradižnika 'Osu Blue', najnižjega pa sorta 'Ildi'. V povrečju so najbolj zavirale oksidativni stres sorte z vijoličasto obarvanimi plodovi, najmanj pa tiste z oranžnimi plodovi. Korelacije med antioksidativnim potencialom in vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami ali vsebnostjo vitamina C v plodu nismo ugotovili.
Ključne besede: antioksidanti, DCFH-DA, znotrajcelični antioksidativni potencial, paradižnik
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 727; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (719,90 KB)

10.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov
Helena Zver, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov (suhe vratovine in pancete). Vzorci mesnih izdelkov so izhajali iz poskusa, v katerem so prašiči v obdobju pitanja (60-130kg) dobivali krmo z različnimi krmnimi dodatki. Kontrolna skupina (n=9) je dobivala klasično krmo za pitanje, pri ostalih treh skupinah pa je bil v standardni obrok dodan hmelj (n=11), tanin (n=11) ali vitamin E (n=5). Barvo mesnih izdelkov smo merili s spektrokolorimetrom in sicer barvne parametre L* (svetlost), a* (odtenek rdeče barve) in b* (odtenek rumene barve). Pri vratovini smo barvo izmerili na svežem prerezu, pri panceti pa smo meritev ponovili še nekajkrat (6-krat v obdobju 1-6 ur ter 1, 2, 3, 4, 7, 14 in 21 dni po rezanju), s čimer smo želeli analizirati obstojnost barve. Krmni dodatki niso vplivali na barvo vratovine. Pri panceti smo ugotovili, da imajo krmni dodatki določen vpliv na barvo izdelka, vendar pa ne vplivajo na obstojnost barve (opažena je bila neznačilna interakcija med časom merjenja in krmnim dodatkom). Čas shranjevanja ni imel vpliva na barvni parameter L*, vrednosti parametra a* so ves čas merjenja padale, parametra b* pa naraščale. Med krmnimi dodatki sta nekoliko večji vpliv na barvo pokazala vitamin E in hmelj, vendar vpliv posameznega dodatka ni bil vselej enakoznačen, zaradi česar o kakršnem koli vidnejšem vplivu izbranih prehranskih dodatkov ne moremo sklepati.
Ključne besede: mesni izdelki, barva, krmni dodatki, antioksidanti
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 595; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici