1. Antimikrobno delovanje učinkovin iz gobe Ganoderma lucidum : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTino Kovačič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno antimikrobno delovanje različnih vzorcev gobe Ganoderma lucidum. G. lucidum ali svetlikava pološčenka je rdeče obarvana goba, ki raste na razpadajočih trdih delih dreves. Vsebuje veliko antioksidantov, ki imajo terapevtske učinke, zaradi česar je zelo priljubljena v medicini. Analizirani vzorci so bili v obliki olja in počenih spor iz različnih kapsul ter posušenih in zdrobljenih delov gobe (primordiji, trosnjaki, micelij in spore). Antimikrobno učinkovitost vzorcev smo proučevali z modificirano disk difuzijsko metodo. Izvedli smo študijo antimikrobne aktivnost čistih vzorcev kot tudi študijo antimikrobne aktivnost ekstraktov, pripravljenih z ultrazvočno in Soxhletovo ekstrakcijsko tehniko z vodo ali etanolom, kot topilom. Prav tako smo proučili antimikrobno učinkovitost treh komercialnih produktov. Testirali smo tudi inhibitorne lastnosti vzorcev na rast treh različnih mikroorganizmov, in sicer na rast Gram-pozitivne bakterije Staphylococcus aureus, Gram-negativne bakterije Escherichia coli in kvasovke Candida albicans. Najboljše antimikrobne lastnosti sta izkazovala vzorca pridobljena iz micelija iz trdnega gojišča in vodni ekstrakt trosnjakov, pridobljen z ultrazvočno ekstrakcijo.
V vzorcu vodnega ekstrakta trosnjakov, ki je najbolj uspešno zaviral rast testiranih mikroorganizmov, smo še določili prisotnost nekaterih pomembnih encimov s standardnimi encimskimi testi. Določili smo encimsko aktivnost α-amilaze, glukoamilaze, celulaze, lipaze, lakaze, katalaze, peroksidaze, proteaze, transglutaminaze in superoksid dismutaze, izmed katerih je v analiziranem vzorcu bila dosežena najvišja aktivnost encima superoksid dismutaze.
Ključne besede: Ganoderma lucidum, antimikrobna aktivnost, disk difuzijska metoda, inhibicija, encimi
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
2. Uporaba učinkovin iz izbranih vrst sadja v biomedicinske namene : magistrsko deloNika Kučuk, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučevali pozitivne učinke učinkovin iz vzorcev, pridobljenih iz različnih delov šestih izbranih vrst sadja (granatno jabolko, mango, avokado, asimina, slive in češnje). Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije, nekatere vzorce pa smo pridobili z liofilizacijo določenih delov sadežev. S pomočjo spektrofotometričnih metod smo določili vsebnost skupnih fenolov in proantocianidinov v vzorcih ter njihovo antioksidativno aktivnost. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo smo še določili vsebnost osmih izbranih fenolnih spojin.
Določevanje antimikrobne učinkovitosti vzorcev smo proučevali z dvema različnima metodama. Najprej smo z disk difuzijsko metodo preverili potencialne inhibitorne lastnosti na 15 različnih mikroorganizmih, in sicer na 7 bakterijah in 8 glivah. Pri tem smo na podlagi velikosti cone inhibicije določili, kako učinkovita je bila inhibicija. Sledila je kvantitativna analiza z mikrodilucijsko metodo v bujonu za tiste ekstrahirane vzorce, ki so z disk difuzijsko metodo pokazali najboljše inhibitorne lastnosti. Le-to smo izvedli na izbranih Gram pozitivnih bakterijah Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, na Gram negativnih bakterijah Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Pseudomonas fluorescens ter na kvasovki Candida albicans. S to metodo smo določevali minimalno inhibitorno koncentracijo izmed petih različnih testiranih koncentracij vzorcev in stopnjo inhibicije rasti posameznega mikroorganizma po določenem času.
Rezultati so pri tem pokazali, da je vsebnost učinkovin, predvsem fenolnih spojin, v neužitnih ostankih sadežev, torej v olupkih in semenih, v večini primerov večja kot v mesu sadeža. Antibakterijske lastnosti je izkazovalo 11 izmed 14 testiranih vzorcev, antiglivne pa le 4 vzorci. Rezultati z mikrodilucijsko metodo so pokazali, da so na testirane vzorce bile najbolj občutljive bakterije P. aeruginosa, B. cereus, S. aureus in E. coli.
Ključne besede: polifenoli, antimikrobna aktivnost, inhibicija, MIC, LC-MS/MS, ostanki sadežev
Objavljeno v DKUM: 09.10.2020; Ogledov: 1214; Prenosov: 223
Celotno besedilo (3,94 MB) |
3. EKSTRAKCIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ KURKUME (CURCUMA LONGA)Teja Boček, 2013, diplomsko delo Opis: Primerjali smo učinkovitost superkritične in konvencionalne metode ekstrakcije antioksidativnih komponent iz kurkume (Curcuma longa). Superkritično ekstrakcijo smo izvajali s pomočjo laboratorijske visokotlačne ekstrakcijske naprave, kjer smo s črpalko črpali ogljikov dioksid iz jeklenke v avtoklav skozi material pri različnih pogojih tlaka in temperature. Konvencionalne ekstrakcije smo opravljali po naslednjih metodah: ekstrakcija s topili pri povišani tlakih, ekstrakcija po Soxhletu, ekstrakcija s hladnim topilom v bučki in ekstrakcija z ultrazvokom. Kot topilo smo uporabljali absolutni etanol pri vseh metodah konvencionalne ekstrakcije, medtem ko smo topilo heksan uporabljali pri ekstrakciji po Soxhletu in pri ekstrakciji s hladnim topilom v bučki. Dobljene ekstrakte smo shranjevali v zamrzovalniku, zaradi občutljivosti na svetlobo. V dobljenih ekstraktih smo določali vsebnost antioksidativnih komponent. Izkoristki superkritične ekstrakcije so bili približno enaki pri vseh delovnih pogojih. Kot smo lahko videli, pri superkritični ekstrakciji z ogljikovim dioksidom na topnost topljenca minimalno vplivata tlak in temperatura, saj smo pri najvišjem tlaku in temperaturi dobili največji izkoristek. Pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu in pri ekstrakciji s hladnim topilom v bučki je bilo olje bolj topno v heksanu, ki je nepolarno topilo kot v etanolu. Antioksidativne komponente smo določali po naslednjih metodah: z radikalsko metodo – DPPH, z določitvijo v lipidih topnih antioksidativnih komponent s Photochemom, z beta-karotensko metodo in z metodo celokupnih fenolov. Ugotovili smo, da imajo najmanj antioksidativnih komponent ekstrakti pridobljeni s topilom heksan. Določali smo tudi prisotnost določenih kurkuminoidov v ekstraktih s tankoplastno kromatografijo. Videli smo, da v ekstraktih pridobljenih s heksanom ni bilo prisotnih kurkuminoidov. Določali smo tudi antimikrobno aktivnost na bakteriji Bacillus cereus in Escherichia coli. Ugotovljeno je bilo, da povzročijo največjo inhibicijo rasti ekstrakti pridobljeni s topilom etanol pri povišanih tlakih.
Ključne besede: Superkritična ekstrakcija, konvencionalna ekstrakcija, Curcuma longa, kurkuminoidi, superkritični fluidi, tankoplastna kromatografija, antioksidativna aktivnost, antimikrobna aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 10.09.2013; Ogledov: 3544; Prenosov: 319
Celotno besedilo (3,79 MB) |
