| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza kemijskega prostora, ki ga zavzemajo protibakterijske učinkovine
Staša Velcl, 2020, diplomsko delo

Opis: Protibakterijske učinkovine so ena najbolj zastopanih skupin zdravil in predstavljajo enega večjih kliničnih uspehov v moderni medicini. Kljub temu se je zaradi široke in nepravilne klinične prakse pojavlja odpornost na vse skupine protibakterijskih učinkovin. Zaradi tega je ključnega pomena raziskovanje novih protibakterijskih učinkovin, njihovih lastnosti in mehanizmov delovanja. V diplomski nalogi smo s pomočjo molekulskih deskriptorjev opisali kemijski prostor tako protibakterijskih in ostalih učinkovin kot tudi učinkovin, ki delujejo na G+ oz. G- organizme. Problema protibakterijskega prostora smo se lotili z izvedbo bioinformacijske analize spojin s protibakterijskim delovanjem, ki so dosegljive v ChEMBL ter Drugbank bazi podatkov. S programom KNIME smo izračunali vrednosti molekulskih deskriptorjev, ki predstavljajo fizikalno-kemijske lastnosti spojin in jih med seboj primerjali z vrednostmi učinkovin z drugimi terapevtskimi indikacijami. Ugotovili smo, da se kemijski prostor protibakterijskih učinkovin razlikuje od kemijskega prostora drugih učinkovin v večini analiziranih deskriptorjev, prav tako se razlikuje kemijski prostor spojin z delovanjem na G+ organizme od tistega, ki delujejo na G-. Poleg tega smo identificirali točke podobnosti med prostori. Rezultati analize nam lahko pomagajo pri načrtovanju filtrov za načrtovanje novih knjižnic spojin, ki jih uporabljamo za virtualno rešetanje in načrtovanje novih protibakterijskih spojin.
Ključne besede: bakterijska rezistenca, protibakterijske učinkovine, molekulski deskriptorji, antibiotiki, kemijski prostor, virtualno rešetanje
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

2.
Primerjava stranskih učinkov 7 in 14 dnevnega zdravljenja okužbe s helicobacter pylori
Tjaša Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni. Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran. Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Ključne besede: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 277; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (657,47 KB)

3.
Zmanjšana občutljivost in odpornost bakterij proti razkužilom
Marko Pušnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Razkužila se na področju zdravstva v kliničnih okoljih, industriji in domačih gospodinjstvih množično uporabljajo že več desetletij. Kljub dolgotrajni učinkovitosti pri zatiranju mikroorganizmov, je bilo podanih že več poročil in primerov o nastanku odpornosti na specifična razkužila pri bakterijah, ki so odporne proti antibiotikom (npr. MRSA, VRE, ESBL), kakor tudi multipli in vitro rezultati, ki podpirajo dejstvo, da se občutljivost bakterij skozi čas manjša in s tem veča možnost nastanka mutiranih sevov. To poleg dosedanje problematike odpornosti bakterij proti antibiotikom predstavlja dodatno obremenitev zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odpornost, razkužila, občutljivost, mikroorganizmi, antibiotiki
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 391; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (607,97 KB)

4.
Analiza sestave bakterijske združbe iz zbirnega jezera industrijske odpadne vode
Lučka Simon, 2019, doktorska disertacija

Opis: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Ključne besede: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 1034; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

5.
Procesi odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vod
Severina Stavbar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju. V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami. V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.
Ključne besede: Antibiotiki, Bolnišnična odpadna voda, Sub-kritična oksidacija, Super-kritična oksidacija, Ozonacija, Aerobni reaktor, LC-MS/MS, Test toksičnosti
Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 1110; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

6.
Smotrna poraba antibiotikov za preprečevanje onesnaževanja okolja
Sara Brezočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča Odkritje in razvoj protimikrobnih učinkovin spadata med najpomembnejše dosežke v zgodovini sodobne medicine. Protimikrobna zdravila so omogočila zdravljenje okužb, ki so v celotni zgodovini človeštva vedno igrale pomembno vlogo. Slovenija na področju smotrnega predpisovanja protimikrobnih zdravil sorazmerno dobro sledi evropskim priporočilom. Aktivnosti na tem področju lahko v posameznih delih ocenimo kot učinkovite. V diplomskem delu smo predstavili porabo antibiotikov na področju humane medicine in veterine, njihovo pot v okolje in cilje smotrne porabe antibiotikov za preprečevanje onesnaževanja okolja. Ugotoviti smo želeli, kakšno je mnenje dveh strokovnjakov glede izvajanja ukrepov za zmanjšanje prekomerne uporabe antibiotikov. Raziskovalne metode Za raziskovalni del diplomskega dela smo v okviru kvalitativne metodologije izvedli strukturiran intervju z dvema članoma Nacionalne komisije za smotrno porabo antibiotikov. V sklopu intervjuja, ki je vseboval 10 vprašanj, smo strokovnjakoma postavili vprašanja odprtega tipa, s pomočjo katerih smo pridobili podatke in njuna mnenja glede smotrne porabe antibiotikov. Za obdelavo podatkov smo uporabili SWOT-analizo. Raziskavo smo izvedli na Ministrstvu za zdravje, na naslovu: Štefanova ul. 5, Ljubljana, v obdobju od februarja do marca 2016. Rezultati Ugotovili smo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti glede nadzora porabe, načina spremljanja antibiotikov tako na evropski kot na nacionalni ravni. V Sloveniji se spremlja bakterijska odpornost in poraba antibiotikov v humani in veterinarski medicini. Če se primerjamo z drugimi državami, ugotovimo, da nismo pri vrhu po porabi protimikrobnih zdravil. V Sloveniji je v letu 2012 bila poraba protimikrobnih zdravil v humani in veterinarski medicini 20,7 tone, povprečna poraba v 26 državah pa je znašala 437,76 tone. Iz povprečne vrednosti je razvidno, da smo pod povprečjem po porabi protimikrobnih zdravil. Diskusija in zaključek Z bolj doslednim upoštevanjem smernic zdravljenja bi se še dalo izboljšati nadzor porabe antibiotikov v humani in veterinarski medicini. Sprejete ukrepe za nadzor porabe protimikrobnih zdravil bi bilo treba nadgraditi. Prav tako bi potrebovali več kadra za bolj učinkovito izvajanje dejavnosti. Izobraževanja o protimikrobnih zdravilih bi bilo treba razširiti še na druge poklice. Na podlagi raziskovalnega dela diplomskega dela ugotavljamo, da nismo pri vrhu po porabi protimikrobnih zdravil. Slovenija spada v tretjino evropskih držav s kakovostnejšim predpisovanjem antibiotikov.
Ključne besede: antibiotiki, smotrna poraba antibiotikov, vpliv antibiotikov na okolje. 
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1802; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (738,49 KB)

7.
Pravilna in varna uporaba antibiotikov pri mladostnikih
Leja Dobravc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pravilno in varno uporabo antibiotikov pri mladostnikih. Opisali smo navodila za pravilno in varno uporabo antibiotikov, kot je upoštevanje predpisanega odmerka antibiotika, časovnega razmika med posameznimi odmerki ter upoštevanje časa zdravljenja z antibiotiki. Opisali smo delovanje antibiotikov, pravilno shranjevanje antibiotikov ter neželene/stranske učinke, ki se lahko pojavijo pri jemanju antibiotikov. Predstavili smo posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilne uporabe antibiotikov, kot je rezistenca/odpornost bakterij proti antibiotikom. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju medikamentozne terapije ter zdravstveno vzgojo mladostnikov pri uživanju medikamentozne terapije. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost mladostnikov s pravilno in varno uporabo antibiotikov. Anketo smo izvedli med dijaki 3. in 4. letnika, ki obiskujejo Srednjo zdravstveno šolo Celje. Rezultati. Raziskava je pokazala, da so mladostniki seznanjeni s pravilno in varno uporabo antibiotikov, saj jih večina upošteva zdravnikova navodila glede predpisanega odmerka antibiotika, časovnega razmika med posameznimi odmerki ter navodila glede trajanja zdravljenja z antibiotiki. S posledicami, ki lahko nastanejo zaradi nepravilne uporabe antibiotikov, je seznanjenih le polovica vseh anketiranih mladostnikov. Sklep. Antibiotiki so dragocena in zelo pomembna zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb, ki jih povzročajo bakterije. Več antibiotikov se uporablja, več bakterij razvije odpornost proti njim. Delno je to naravni pojav in se dogaja po vsem svetu, problematično je zlasti, kadar se antibiotike uporablja preveč in za napačne namene. Pojav odpornosti proti antibiotikom je nujna skrb nas vseh. Če želimo ustaviti širjenje odpornosti, je pomembna zavest vsakega posameznika, da jemlje antibiotike le, kadar je to potrebno in ko jih predpiše zdravnik.
Ključne besede: antibiotiki, varna uporaba antibiotikov, zdravila, mladostnik, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 1962; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (919,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici