| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom
Konrad Kranjec, 2024, magistrsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Pandemija covid-19 je vplivala na celotni zdravstveni sistem s potrebo po spremembi organizacije dela. Poslabšala je razmere v bolnišnicah z vidika pojava bolnišničnih okužb, kolonizacij in njihovega prenosa. Pri sočasni okužbi z virusom SARS-CoV2 se je zaradi sekundarne bakterijske okužbe uvajala antibiotična terapija. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Preučevali smo vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij z VOB. Za vzorec empiričnega dela raziskave smo uporabili bolnišnico v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo spremljali pred in med pandemijo covid-19 ter jih statistično obdelali z uporabo Mann-Whitney U Testa in Spearmanovega korelacijskega testa. Rezultati: V času pandemije covid-19 se je povečala poraba antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij, vendar razlika ni statistično pomembna. Poraba antibiotikov v letu 2018 je znašala 49,400 DDD/100 BOD, leta 2019 je 47,965 DDD/100 BOD, leta 2020 je 51,020 DDD/100 BOD in leta 2021 je poraba na letni ravni znašala 54,705 DDD/100 BOD. Povečala se je pojavnost ESBL, VRE, CRE, CPE, CRAb in premo sorazmerno zmanjšala pojavnost MRSA in CRPs in CP. Zaključek: Pomankanje rezervnih skupin antibiotikov in vse večji porast bolnišničnih okužb postaja vedno večji izziv.
Ključne besede: covid-19, antibiotiki, odpornost, bolnišnične okužbe, izolacijski ukrepi
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Imobilizacija ß-laktamaze : magistrsko delo
Adam Brumen, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti pomen encima β-laktamaze za javno zdravje, kemijske in fizikalne metode imobilizacije encimov ter magnetne nanodelce kot nosilce za imobilizacijo encimov. V okviru naloge smo izvedli imobilizacijo β-laktamaze na magnetne nanodelce, ki se lahko uporablja za razgradnjo antibiotikov. β-Laktamaza razgrajuje antibiotike z β-laktamskimi obroči, natančneje peniciline, cefalosporine in karbapeneme. V okviru raziskovalnega dela smo uspešno sintetizirali aminosilanske magnetne nanodelce, ki smo jih uporabili za imobilizacijo encima. Z dodajanjem mrežnih povezovalcev in stabilizacijskih proteinov ter s spreminjanjem sinteznih parametrov, kot so temperatura, pH, vrtilna hitrost in čas imobilizacije, smo določili optimalne parametre za imobilizacijo obravnavanega encima na magnetne nanodelce. Pri raziskovalnem delu smo tako uporabili 20 mg aminosilanskih nanodelcev in encim β-laktamazo s koncentracijo 0,01 mg/mL. Ugotovili smo, da je optimalen dodatek mrežnega povezovalca glutaraldehida 10 % (v/v), optimalen dodatek govejega seruma albumina 25 % (v/v), vrtilna hitrost 450 rpm in čas imobilizacije dve uri. Proučevali smo tudi stabilnost prostega in imobiliziranega encima. Izvedli smo tudi študijo večkratne uporabe imobiliziranega encima. Po petnajstih ciklih ponovne uporabe je imobilizirani encim ohranil 12,3 % svoje začetne aktivnosti.
Ključne besede: imobilizacija encima, magnetni nanodelci, β-laktamaza, β-laktamski antibiotiki, mrežni povezovalec
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

3.
Analiza gruč kemijskega prostora protibakterijskih učinkovin : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Aljaž Knez, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsi smo se že vsi vsaj enkrat soočili z bakterijsko okužbo, katero zdravljenje je potekalo z antibiotiki, ki smo ga v diplomskem delu uporabljali kot sinonim za protibakterijske učinkovine. Protibakterijske učinkovine se od ostalih zdravil razlikujejo predvsem po drugačnih fizikalno kemijskih lastnostih, delovanju, cilju delovanja, spektru delovanja in uporabi. Zlati dobi razvoja antibiotikov je zaradi vse hitrejše odpornosti bakterij sledila temačna doba, v kateri farmacevtska podjetja zaradi negotovosti in dragega razvoja niso želela vlagati v razvoj antibiotikov. Raje so se posvečala zdravilom, ki so jim predstavljala večjo gotovost in boljši zaslužek. Tako je bakterijska rezistenca postala ena največjih globalnih težav javnega zdravstva v 21. stoletju. Bolj kot na sam razvoj novih antibiotikov smo se osredotočili na predstavitev mehanizmov bakterijske rezistence in predvsem iskali rešitve kako se soočiti z bakterijam. Preučili smo kemijski prostor glede na izračunani set kemijskih deskriptorjev. Nato pa izvedli kemoinformacijsko analizo gruč in ugotovili, da poleg izračunanega za uspešno kvalifikacijo potrebujemo tudi strukturne informacije. Pri analizi kemijskega prostora smo opazili, da sta kemijska prostora protibakterijskih učinkovin in ostalih zdravil različna. Rezultati bodo koristili pri nadaljnji kemijski analizi in razvoju novih antibiotikov. Edinstven pristop pri razvoju zdravil v zgodnjih fazah predstavlja kemoinfomatika, ki bo v prihodnosti predstavljala ključen dejavnik, ki bo prihranil čas in denar.
Ključne besede: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, bakterijska rezistenca, kemijski prostor, kemoinformatika, razvrščanje antibiotikov v gruče
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

4.
Učinkovitost probiotikov pri preprečevanju driske, povzročene zaradi jemanja antibiotikov pri pediatričnih pacientih
Tina Brotšnajder, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki delujejo koristno na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v ustreznih okoliščinah. Ravno obratno učinkovanje na gastrointestinalno mikrobioto imajo antibiotiki. Ti porušijo ravnovesje, kar povzroči gastrointestinalne zaplete. Zaradi blagodejnih učinkov, ki jih prinašajo probiotiki, bi se jih moralo uvajati v terapijo, kjer se jemlje antibiotike, najpomembneje pri pediatričnih pacientih. K uvajanju probiotikov pa bi morali primerno izobraziti tudi starše in jih podučiti. Metode: Zaključno delo je temeljilo na analizi in pregledu strokovne literature, pridobljene iz elektronskih baz PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Ocena kakovosti izbranih študij je bila izvedena s pomočjo 8-stopenjske hierarhije dokazov. Opravljeni sta bili tematska analiza in sinteza podatkov. Rezultati: Probiotiki so zelo učinkoviti pri preprečevanju driske, povzročene z jemanjem antibiotikov. Študije so pokazale, da probiotiki v 50–80 % preprečujejo drisko in tako koristijo zdravju otroka. Razprava in sklep: Probiotiki so zelo dobro raziskani. Ugotovljeno je, da sta za pediatričnega pacienta najučinkovitejša probiotika Lacticaseibacillus rhamnosus GG in Saccharomyces boulardii
Ključne besede: probiotiki, preprečevanje driske, antibiotiki, pediatrični pacienti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Identifikacija prevladujočih skeletov v protibakterijskih učinkovinah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Urška Sušec, 2022, diplomsko delo

Opis: Protibakterijske učinkovine predstavljajo eno izmed najširše zastopanih zdravil. V drugi polovici 20. stoletja so antibiotiki doživeli razcvet, vendar pa je svet kmalu spoznal pereč problem: bakterijsko rezistenco. Hitra rast bakterijske odpornosti na antibiotike tudi dandanes zastavlja številne izzive pri odkrivanju novih vrst učinkovin, ki bi rešile to težavo. Namen tega diplomskega dela je predstaviti probleme, s katerimi se srečujemo pri razvoju novih protibakterijskih učinkovin ter prikazati možne rešitve. V diplomskem delu smo opisali terapijo bakterijskih okužb, razvoj rezistence in predstavili obstoječe razrede antibiotikov. Spoznali smo se z metodami analize struktur učinkovin in z njihovim vplivom na lastnosti same molekule. V nalogi smo analizirali skelete protibakterijskih in ostalih učinkovin, jih primerjali med sabo, predstavili najpogosteje zastopane skelete in jih umestili v kemijski prostor. Rezultati so pokazali, da se strukture skeletov in sam kemijski prostor dveh preučevanih skupin zdravil razlikujeta. Analizo smo razširili še na Gram-pozitivne in Gram-negativne organizme, ter tudi v tem primeru našli razlike v strukturi in porazdelitvi skeletov po kemijskem prostoru.
Ključne besede: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, molekulski skeleti, kemijski prostor, fizikalno-kemijske lastnosti spojin
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1196; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

6.
Analiza kemijskega prostora, ki ga zavzemajo protibakterijske učinkovine : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Staša Velcl, 2020, diplomsko delo

Opis: Protibakterijske učinkovine so ena najbolj zastopanih skupin zdravil in predstavljajo enega večjih kliničnih uspehov v moderni medicini. Kljub temu se je zaradi široke in nepravilne klinične prakse pojavlja odpornost na vse skupine protibakterijskih učinkovin. Zaradi tega je ključnega pomena raziskovanje novih protibakterijskih učinkovin, njihovih lastnosti in mehanizmov delovanja. V diplomski nalogi smo s pomočjo molekulskih deskriptorjev opisali kemijski prostor tako protibakterijskih in ostalih učinkovin kot tudi učinkovin, ki delujejo na G+ oz. G- organizme. Problema protibakterijskega prostora smo se lotili z izvedbo bioinformacijske analize spojin s protibakterijskim delovanjem, ki so dosegljive v ChEMBL ter Drugbank bazi podatkov. S programom KNIME smo izračunali vrednosti molekulskih deskriptorjev, ki predstavljajo fizikalno-kemijske lastnosti spojin in jih med seboj primerjali z vrednostmi učinkovin z drugimi terapevtskimi indikacijami. Ugotovili smo, da se kemijski prostor protibakterijskih učinkovin razlikuje od kemijskega prostora drugih učinkovin v večini analiziranih deskriptorjev, prav tako se razlikuje kemijski prostor spojin z delovanjem na G+ organizme od tistega, ki delujejo na G-. Poleg tega smo identificirali točke podobnosti med prostori. Rezultati analize nam lahko pomagajo pri načrtovanju filtrov za načrtovanje novih knjižnic spojin, ki jih uporabljamo za virtualno rešetanje in načrtovanje novih protibakterijskih spojin.
Ključne besede: bakterijska rezistenca, protibakterijske učinkovine, molekulski deskriptorji, antibiotiki, kemijski prostor, virtualno rešetanje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1079; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

7.
Primerjava stranskih učinkov 7 in 14 dnevnega zdravljenja okužbe s helicobacter pylori
Tjaša Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni. Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran. Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Ključne besede: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1081; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (657,47 KB)

8.
Zmanjšana občutljivost in odpornost bakterij proti razkužilom
Marko Pušnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Razkužila se na področju zdravstva v kliničnih okoljih, industriji in domačih gospodinjstvih množično uporabljajo že več desetletij. Kljub dolgotrajni učinkovitosti pri zatiranju mikroorganizmov, je bilo podanih že več poročil in primerov o nastanku odpornosti na specifična razkužila pri bakterijah, ki so odporne proti antibiotikom (npr. MRSA, VRE, ESBL), kakor tudi multipli in vitro rezultati, ki podpirajo dejstvo, da se občutljivost bakterij skozi čas manjša in s tem veča možnost nastanka mutiranih sevov. To poleg dosedanje problematike odpornosti bakterij proti antibiotikom predstavlja dodatno obremenitev zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odpornost, razkužila, občutljivost, mikroorganizmi, antibiotiki
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1300; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (607,97 KB)

9.
Analiza sestave bakterijske združbe iz zbirnega jezera industrijske odpadne vode
Lučka Simon, 2019, doktorska disertacija

Opis: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Ključne besede: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Objavljeno v DKUM: 19.04.2019; Ogledov: 2127; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

10.
Procesi odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vod
Severina Stavbar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju. V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami. V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.
Ključne besede: Antibiotiki, Bolnišnična odpadna voda, Sub-kritična oksidacija, Super-kritična oksidacija, Ozonacija, Aerobni reaktor, LC-MS/MS, Test toksičnosti
Objavljeno v DKUM: 20.06.2018; Ogledov: 1911; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici