| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V ANTIČNEM RIMU
Tina Slatinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje otrok sta izrednega pomena za vsak narod, česar so se zavedali že v antičnih časih. V izobraženosti naroda se namreč skriva tudi moč države. Več kot bodo državljani vedeli in bolje kot bodo usposobljeni za neko delo, večja bo tudi moč države, tako politična kot gospodarska. Prav zaradi teh vzrokov so tudi v Rimu v teku svojega zgodovinskega razvoja pod vplivom družbenih, kulturnih in političnih sprememb, zaradi katerih je prišlo tudi do potreb po širši in globlji izobrazbi, začeli ustanavljati šole. Šole so bile sprva malo številčne, sčasoma pa je njihovo število začelo naraščati. Zraven elementarnega pisanja, branja in računanja, so večjo pozornost začeli polagati tudi drugim vedam, in sicer literaturi, slovnici, retoriki. Metode poučevanja so bile pri Rimljanih precej podobne grškim, če ne celo enake. Razlog tiči v tem, da so Rimljani, tako kot na mnogih področjih, tudi na področju izobraževanja posnemali Grke. Antično obdobje je na področju vzgoje in izobraževanja postavilo pomembne temelje, na katerih so dalje gradili drugi narodi, ki so črpali iz njihovih dognanj in pedagoških idej ter jih nato prilagajali novemu času in okoliščinam.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, pedagogika, antika, zgodovina pedagogike, antični Rim, rimsko šolstvo
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 5823; Prenosov: 986
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
ZGODOVINSKA VLOGA ANTIČNEGA GOVORNIŠTVA OD HOMERJA DO AVGUŠTINA
Jasmina Bogataj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zgodovinska vloga antičnega govorništva od Homerja do Avguština je predstavljena zgodovina retorike od njenih začetkov, poudarek pa je na njenem razvoju pri antičnih Grkih in Rimljanih. Obravnavan je tudi vpliv antične retorike na zgodnje krščanstvo in kasnejša obdobja. Predstavljeni so vsi večji govorniki stare Grčije – Izokrat kot utemeljitelj evropskega koncepta splošne izobrazbe, Demosten kot najslovitejši govornik v zgodovini nastopa in Lisija, ki je prikazal natančen pregled delovanja oblasti v tedanjem času. Seveda je posebne pozornosti deležen Ciceron kot najodličnejši rimski govornik. Kot primer njegovega političnega govora je nadalje predstavljen eden izmed njegovih govorov proti Katilini. V delu, posvečenem krščanstvu, je poudarek na svetem Avguštinu, ki je med latinskimi krščanskimi misleci veljal za najizvirnejšega. V zadnjem delu se diplomska naloga dotakne še retorike v srednjem veku, kjer pa se začne njen zaton. Govorniki so skozi stoletja posnemali svoje predhodnike, se od njih učili, govore pa dopolnjevali in nadgrajevali.
Ključne besede: retorika, antično govorništvo, Demosten, Ciceron, Avguštin, krščansko govorništvo, antični govori
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 995; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (967,93 KB)

3.
ANTIČNI GRKI NA OBMOČJU DANAŠNJE REPUBLIKE HRVAŠKE
Petra Janežič, 2016, magistrsko delo

Opis: Že pred dobo velike kolonizacije med 8. in 6. stoletjem pr. Kr., ko so antični Grki ustanovili prvo kolonijo Kórkyro Melaino (Korkiro Melajno) na tleh današnje Republike Hrvaške, so Grki prihajali v stik s prebivalci te dežele, kar dokazujejo sicer skromne najdbe iz mikenske dobe. Na celotnem ozemlju vzhodnega Jadrana je živelo staroselsko ljudstvo – Iliri, s katerimi so Grki že takrat vzpostavili trgovinsko izmenjavo. Ponovni in intenzivnejši stiki Grkov s hrvaškim ozemljem so se zgodili v dobi »sekundarne grške kolonizacije« ob koncu 4. st. pr. Kr., ko so Grki kolonizirali otoke v Dalmaciji. Ustanovili so nekaj kolonij, naselij in svetišč. Med kolonijami so najpomembnejše Isa, Faros, Tragurij, Epetij, Herakleja in nepoznana kolonija v Lumbardi na Korčuli. Iz zadnjega kraja izvira tudi najstarejši dokument, Lumbardska psefizma, o razdelitvi zemlje na Hrvaškem. Da so se grški pomorščaki počutili varneje pri ponovnem odkrivanju nekoč že poznanega dela sveta, so antični pisci v to območje locirali številne legende in mite. Iz 4. st. pr. Kr. izvira tudi najstarejšo ohranjeno besedilo Períplous (Plovba), ki opisuje hrvaško obalo. Grke je pot zanesla tudi v hrvaško Istro, kjer so predvsem v kraju Nezakcij odkrili raznovrstni arheološki material, ki dokazuje grško prisotnost na tem območju. V teku osvanjanja novih ozemlj so si Grki podredili tam živeče Ilire in v kolonijah vzpostavili enak način življenja kot v matični deželi. Med Grki in Iliri je prišlo tudi do prvega oboroženega spopada na hrvaških tleh, in sicer na otoku Hvaru ob ustanovitvi kolonije Faros leta 385./4 pr. Kr. Na območjih nekdanjih kolonij so arheologi našli številni arheološki material, od keramike, novcev, napisov, orodij, nakita, ostankov obzidij, svetišč, zemljiške parcelacije, kar nam omogoča rekonstrukcijo takratnega načina življenja na Hrvaškem.
Ključne besede: antični Grki, kolonizacija, Hrvaška, Iliri, Issa, Pharos, Kórkyro Melaina, Palagruža, Lumbardska psefizma.
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 431; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Gradnja ločnih konstrukcij v antičnem Rimu
Nejc Hanžel, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava gradnjo ločnih konstrukcij v antičnem Rimu. Na kratko je opisan razvoj gradbeništva in tehnologij grajenja pred Rimskim imperijem. Opisani so načini pridobivanja, obdelave, vgrajevanja in transporta različnih gradbenih materialov. Podanih je nekaj informacij o rimskem znanju matematike in teoretičnih znanjih, ki so jih Rimljani uporabljali pri gradnji. Glavni del naloge nam poda informacije o statičnem sistemu loka, njegovem kronološkem razvoju in tehnologiji grajenja različnih ločnih konstrukcij. Največje rimske gradnje so prikazane v obliki časovnega traku.
Ključne besede: lok, obok, kupola, rimski beton, opeka, gradbeništvo, antični Rim, Rimljani, zgodovina, antika
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 440; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

5.
Ciklični in linearni koncept časa v folklorni književnosti
Andreja Babšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Čas ne opredeljuje samo individualnega življenja, ampak človeško dojemanje celotnega stvarstva na eni ter religioznih sistemov in etičnih vrednot na drugi strani. Skupaj s prostorom tvorita temeljni filozofski kategoriji. Z ontološkega vidika tudi književnost, podobno kot uprizoritvene umetnosti, opredeljuje predvsem čas. Znotraj samega leposlovja ločimo ciklični, linearni in večni čas. Ciklični čas je najzgodnejša ideja temporalnosti, povezana z veliko boginjo in ženskostjo, linearni čas pa se zlasti povezuje z monoteističnimi religijami, na čelu katerih stoji bog oče. V besedilu smo se osredotočili na nekaj motivov iz antične mitologije (delfsko preročišče, vesoljni potop, mit o Orfeju, Tejrezijas), kjer se je prehod z ženskega na moško božanstvo dokončno izvedel, vendar je bil ženski princip še vedno dovolj močan, da je prihajalo do silovitih diskrepanc. Podobne motive najdemo tudi v slovenskem ljudskem slovstvu (Šembilja, rojenice in sojenice, vesoljni potop, Godec pred peklom), toda ženski princip je že veliko bolj zadušen, tako da več ne zasledimo značilnih nasprotij. Opisane spremembe so bile tako daljnosežne, da so močno spremenile bistvo in značaj celotne civilizacije.
Ključne besede: slovensko ljudsko slovstvo, antični miti, filozofija kulture, ženske študije, književnost
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 266; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (91,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici