| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompulzivno prenajedanje kot oblika motenj hranjenja
Aleksandra Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali kompulzivno prenajedanje, eno izmed motenj hranjenja, ki je dandanes pereč problem pri nas in v svetu. Zanjo je značilno uživanje velikih količin hrane, t.i. basanje s hrano. Za razliko od bulimije, se prizadeti ne skuša znebiti zaužite hrane z bruhanjem. Posledica je povečanje telesne teže, kar povzroča občutke sramu, gnusa, krivde in pogosto vodi v socialno izolacijo. Dejavniki tveganja za nastanek kompulzivnega prenajedanja so različni družinski dejavniki, socio — kulturni dejavniki (predvsem vpliv medijev) in biološko genski dejavniki (čezmerna teža v zgodnjem otroštvu in specifične osebnostne poteze). Znaki kompulzivnega prenajedanja so telesni, psihični in vedenjski. Posledice se kažejo na fizičnem, čustvenem, duhovnem in socialnem področju. V Sloveniji obstajajo številne organizacije, ki izvajajo programe, namenjene osebam z motnjami hranjenja. Skupine za samopomoč so skupine ljudi, ki jih povezuje ista težava. Glavna ideologija skupin je vzpostavitev ponovnega zaupanja do ljudi, iskanje podpore, varnosti, pomoči in ljubezni pri njih in ne v hrani. Zdravljenje in zdravstvena nega bolnika z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Kompulzivno prenajedanje je ozdravljivo. Ozdravitev ne pomeni samo stanja brez simptomov, temveč tudi ustrezno duševno in družbeno funkcioniranje v ožjem in širšem krogu.
Ključne besede: motnje hranjenja, kompulzivno prenajedanje, bulimija nervoza, anoreksija nervoza, zdravstvena nega, center za samopomoč
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 3213; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (544,80 KB)

2.
KOGNITIVNO-VEDENJSKE TEHNIKE PRI SPECIFIČNIH MOTNJAH HRANJENJA
Tjaša Poplatnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Motnje hranjenja so povezane z odnosom posameznika do hrane, s percepcijo do lastnega telesa, s samospoštovanjem, z odnosi v družini in z vplivi iz socialnega okolja. Terapija pri zdravljenju bolnikov s tovrstno motnjo je po navadi kombinirana iz različnih psihoterapevtskih pristopov. V raziskavi smo se osredotočili na vedenjsko-kognitivno terapijo pri terapevtskem delu z bolniki z motnjami hranjenja. Bolj specifično nas je zanimala uporaba in pogostost vedenjsko-kognitivnih tehnik pri tovrstnih bolnikih. V delu smo se omejili na specifične motnje hranjenja, in sicer na anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno in kvantitativno metodo. Intervju smo opravili s tremi psihoterapevti. Posamezen intervju je v povprečju trajal trideset minut. S pomočjo izsledkov iz intervjujev, literature in po konzultacijah z eksperti smo sestavili spletni vprašalnik s poudarkom na kognitivno-vedenjskih tehnikah pri specifičnih motnjah hranjenja. Vzorec sestavlja 100 psihoterapevtk (83 % žensk) iz različnih psihoterapevtskih šol. Reševanje spletnega vprašalnika je v povprečju trajalo 12 minut in 23 sekund. Rezultati so pokazali zanesljivost in veljavnost vprašalnika. Na podlagi primerjav povprečij smo preverjali razlike med želenim in realnim stanjem, glede na pomembnost in pogostost uporabe kognitivno-vedenjskih tehnik v terapiji pri bolnikih z motnjami hranjenja. Omenjeno diskrepanco smo preverjali tudi na področju želenih lastnosti terapevta za terapevtsko delo, pri vrsti podpore terapevta pri opravljanju terapevtskega dela in na področju priprave terapevta na terapevtsko delo z bolniki z motnjami hranjenja. Ugotovili smo, da obstaja manjša, a statistično pomembna diskrepanca na naštetih področjih. Izsledke naše raziskave smo s pomočjo osebnostnih teorij in ugotovitev druge raziskave razširili na osebnostne poteze udeležencev in opozorili na možen pojav izgorelosti pri terapevtih. Z metodo klastrske analize smo vzorec razdelili na tri skupine. Poimenovali smo jih vedenjsko-kognitivna, mešana in analitična (psihodinamska) skupina. Ugotovili smo, da se rezultati smiselno povezujejo glede na značilnosti terapevtov, ki prevladujejo v določeni skupini. Pomembnejši izsledki raziskave so, da strokovnjaki opažajo trend naraščanja motenj hranjenja, da imajo psihoterapevti z bolniki z motnjami hranjenja veliko izkušenj in da pri opravljanju terapevtskega dela z omenjenimi bolniki pogosto uporabljajo vedenjsko-kognitivne tehnike. V ozadju rezultatov je potreba po izobraževanju novih kadrov na področju motenj hranjenja.
Ključne besede: Vedenjsko-kognitivne tehnike, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, lastnosti psihoterapevtov, priprava terapevta na terapevtsko delo, podpora terapevta pri opravljanju terapevtskega dela.
Objavljeno: 04.04.2016; Ogledov: 1022; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
INFORMIRANOST MLADIH O ANOREKSIJI NERVOZI
Alen Vidmar, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Anoreksija nervoza je duševna motnja, ki je v današnjem svetu vedno bolj pogosta in v največji meri prizadene prav mladostnike, ki podležejo visokim standardom in idealom, ki jih narekuje družba in način sodobnega življenja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti motnjo hranjenja s poudarkom na anoreksiji nervozi in vlogo medicinske sestre pri zdravljenju in ozaveščanju o anoreksiji nervozi. Želeli smo ugotoviti kakšno je znanje in informiranost mladih o anoreksiji nervozi, in kakšen pomen ima medicinska sestra pri predajanju svojega znanja mladim o tej duševni motnji. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno in analitično metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 23 vprašanj. Ob pregledu strokovne domače in tuje literature smo opisali motnjo hranjenja s poudarkom na anoreksiji nervozi. Rezultati: Ugotovili smo, da dijaki površno poznajo anoreksijo nervozo in da se znanje dijakov četrtega letnika razlikuje od znanja dijakov prvega letnika, saj bolje poznajo anoreksijo nervozo, njene simptome, značilnosti bolezni in prognozo. Sklep: Anoreksija nervoza je bolezen, ki je pogostejša ravno pri mladostnikih, zato je zelo pomembno, da jo čim prej prepoznamo. Hitro ukrepanje in pomoč strokovnjakov izredno izboljša prognozo bolezni in prepreči splošne posledice anoreksije nervoze.
Ključne besede: Ključne besede: Anoreksija nervoza, motnja hranjenja, duševna motnja, pacient, mladostnik, medicinska sestra.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1063; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (809,24 KB)

4.
MLADOSTNIK IN ANOREKSIJA NERVOZA
Aleksandra Bah, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Anoreksija nervoza (in tudi druge motnje hranjenja) govorijo o marsičem, govorijo o tem, kar je posameznik preživel v otroštvu in odraščanju. Govorijo o vsem drugem, samo o hrani ne. Je napad nase in je znak vdaje pred prehudimi notranjimi in zunanjimi pritiski. Zato je v dobi adolescence pomembno pozitivno družinsko vzdušje, razumevanje in spodbuda, saj prav vsak od nas potrebuje varno zavetje. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Namen raziskave je bil predstaviti mladostnika z anoreksijo nervozo ter vlogo staršev in medicinske sestre v procesu zdravljenja. V raziskavo je bilo vključenih 104 dijakov 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Celje. Rezultati: Rezultat nam jasno pove, da anketirani dijaki premalo vedo o anoreksiji nervozi, saj jih je zgolj 23 (22 %) izbralo vse možne odgovore pri vprašanju o znakih bolezni, prav tako pa je pri posledicah bolezni bilo najbližje vsem odgovorom le 5 (5 %) anketiranih dijakov. Pri vprašanjih o njihovi telesni samopodobi pa bi lahko rekli, da se v povprečju sprejemajo takšne kot so, torej so zadovoljni s svojim telesnim izgledom. Sklep: Ugotovili smo, da dijaki zdravstvene šole niso dovolj poučeni o anoreksiji nervozi. Pri poučevanju in osveščanju odigra pomembno vlogo medicinska sestra, ki izvaja zdravstveno vzgojno delo na primarni, sekundarni in terciarni ravni.
Ključne besede: Mladostnik, anoreksija nervoza, samopodoba, starši, medicinska sestra.
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 1068; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (924,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici