1. Učinkovite intervencije za obvladovanje anoreksije nervoze pri mladostnikihLavra Gajšek, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Anoreksija nervoza je motnja hranjenja, pri kateri oboleli zavrača hrano. Najpogosteje prizadene mladostnike, saj so v obdobju, polnem sprememb. Ker se vključevanje družine v obravnavo mladostnika z anoreksijo nervozo povezuje s hitrejšim okrevanjem, je namen diplomskega dela raziskati vpliv in učinkovitost družinske obravnave na zdravljenje mladostnikov z anoreksijo nervozo.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo in sintezo znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library ter v brskalniku Google Scholar. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom, sintezo zbranih dokazov pa smo prikazali s tematsko analizo v tabeli.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 člankov. Identificirali smo glavno temo ter določili podkategorije. Ugotovitve so pokazale, da je vključevanje družine v raziskavah prispevalo k hitrejšemu pridobivanju na telesni teži in zniževalo tveganje za hospitalizacijo.
Razprava in zaključek: Vključevanje družine v zdravljenje mladostnikov z anoreksijo nervozo pozitivno vpliva na njihovo zdravljenje. Mladostniki hitreje pridobivajo telesno težo in imajo boljšo mentaliteto glede svojega zdravstvenega stanja. So bolj motivirani. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri podpori, zdravstvenovzgojnem delu ter usmerjanju obolelega mladostnika in njegovih bližnjih.
Ključne besede: anoreksija nervoza, mladostniki, družina, družinska obravnava, družinske intervencije
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Motnje hranjenja med mladostnikiMario Marhold, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična Izhodišča: Motnje hranjenja so pri mladostnikih še posebej nevarne, saj lahko povzročajo težave v razvoju ali celo prezgodnjo smrt. V zadnjem času so v porastu in prizadenejo najvišjo raven zdravja. Med motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in druge specifične in nespecifične motnje hranjenja. Izvedli smo sistematičen pregled literature.
Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju literature so bili le polno dostopni članki, generalno ne starejši od 10 let in članki v slovenskem ali angleškem jeziku. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne baze: PubMed, Sage Journals in druge. Rezultati pregleda literature so bili predstavljeni s PRISMO diagramom in opisno predstavljeni.
Rezultati: Pojavnost motenj prehranjevanja je med spoloma relativno enaka, vendar je manifestacija med spoloma različna. V večini se anoreksija nervoza pogosteje pojavlja med dekleti, medtem ko se kompulzivno prenajedanje pogosteje pojavlja med fanti. Nastanek motenj hranjenja je posledica različnih okoljskih, socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov.
Diskusija in zaključek: Pacienti z motnjami hranjenja se počutijo manjvredne in so nezadovoljni z lastno obliko telesa. Pri motnjah hranjenja se v veliki večini pojavijo tudi dodatne bolezni, ki slabšajo prognozo. Motnje hranjenja so ozdravljive bolezni, vendar potrebujemo resen pristop in obravnavo.
Ključne besede: motnje hranjenja, mladostniki, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 3489; Prenosov: 1148
Celotno besedilo (464,48 KB) |
3. Pojavnost motenj hranjenja v SlovenijiVesna Pirih, 2017, diplomsko delo Opis: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Ključne besede: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 3526; Prenosov: 1193
Celotno besedilo (540,67 KB) |
4. SOCIOLOŠKI VIDIKI ANOREKSIJEAmanda Hribernik, 2016, diplomsko delo Opis: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot duševne ali čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Tu pa se tudi izgublja posameznikova individualnost, saj vsi želijo biti čim boljši približek idealom družbe. Sociološki vidiki motenj hranjenja se kažejo kot družbena manipulacija predvsem ženskih teles in kot ena osrednjih strategij razkazovanja družbenih razmerij in moči med spoloma. V družbenih teorijah je mogoče anoreksijo razumeti kot patološko kristalizacijo kulture, kot družbeno manipulacijo (ženskih) teles in kot enega od načinov razkazovanja razmerij moči med spoloma. Prav tako pa je moč anoreksijo razumeti kot način osvoboditve izpod vse večjega nadzora globalnih živilskih verig.
Namen diplomskega dela je bil predstaviti družbeni pogled na anoreksijo in njene posledice ter aktualno problematiko motenj hranjenja med mladostniki sodobne družbe.
Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela. Postavljena so teoretična izhodišča izbranih teorij z različnimi vidiki in pogledi sodobne družbe in medicinske sestre na motnje hranjenja.
Motnje hranjenja so nedvomno bolezen današnjega časa, čeprav so jih poznali že v preteklosti. Razmah težav lahko po eni strani pripišemo izobilju dobrin razvitega sveta, po drugi strani pa ravno v tem delu sveta ljudje trpijo zaradi velikih pritiskov lastnih ambicij, pridobitništva, modnih trendov, osamljenosti in drugih obremenitev, ki gredo v korak s hitrim razvojem. Takih obremenitev se ljudje navadno dolgo ne zavedamo in še le, ko se stopnjujejo in se pokažejo kot motnje v našem vsakodnevnem življenju, spoznamo, da je nekaj hudo narobe.
Ključne besede: Telesna samopodoba, prehranjevanje, motnje hranjenja, anoreksija, depresija, sociologija.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 3403; Prenosov: 517
Celotno besedilo (497,70 KB) |
5. Sociološki vidiki motenj hranjenja in sodobni telesni ideal v slovenski družbiAdrijana Krajnc, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju in razkrivanju dilem o sodobnem lepotnem idealu in motnjah hranjenja. V sodobni družbi je postal lepotni ideal vitko telo in disciplino, kot lastnost posameznika, sodobna družba nagradi z uspehom. V določenih primerih pride do motenj hranjenja, ki spadajo v skupino duševnih bolezni.
V teoretičnem delu je predstavljen nastanek ideala vitkosti skozi zgodovino in sedanji sodobni lepotni ideal. Da je lepota v današnji kulturi pomembna, je potrdila raziskava. Izkazalo pa se je, da to ni pogoj za osebno srečo. Predstavljene so motnje hranjenja: anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, ortoreksija in bikoreksija. Pri teh motnjah je potrebno poiskati vzroke, saj pogosto sledijo neželenemu življenjskemu dogodku (zlorabi, izgubi bližje osebe, izgubi službe, alkoholizmu v družini, slabemu šolskemu uspehu …). Določene osebnostne lastnosti – pridnost, rigidnost, želja ugajati, perfekcionizem, introvertiranost – lahko vplivajo na nastanek motenj hranjenja, ki jih nekateri dejavniki spodbudijo.
Dejavnike, ki vplivajo na motnje hranjenja, delimo na tri skupine: biološko-genetske, socio-kulturne in psihološke. Družba kot odgovor na družbene norme krivi medije in modno industrijo za nastanek motenj hranjenja. Vplivi medijev na odnos do telesa je viden tudi iz rezultatov raziskave. Posamezniki, ki se primerjajo z osebami iz medijev, bi se prej odločili za estetsko operacijo in vsekakor bolj pazijo na telesno težo. V Ameriki, Angliji in Nemčiji so popularni spletni formi Pro Ana in Pro Mia – v Sloveniji taki forumi, ki promovirajo izrazito vitkost (in s tem anoreksijo in bulimijo) še niso prepoznavni.
Raziskava je potrdila hipotezo, da več žensk (11,5 %) kot moških (2,2 %) zboli za motnjami hranjenja in da za motnjami zboli več mlajših do 20 let (11,8 %) in do 30
let (12 %), od 31 do 50 je samo ena oseba s prenizkim ITM, ki ima vpliv na telesno samopodobo. V raziskavi se preverjajo tudi prehranjevalne navade v slovenski družbi.
Raziskava je pokazala, da so pogost pojav v slovenski družbi motnje prehranjevanja, neredno uživanje obrokov, uživanje preveč maščob in sladkorja. Samo polovica posameznikov dnevno uživa sadje in zelenjavo. Pri hranjenju se načrtno omejuje več žensk. Telesna teža vpliva na prehranjevalne navade in iz slabih prehranjevalnih navad se lahko razvijejo motnje hranjenja. Dokazana je tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov na prehranjevalne navade in na skrb za telo (spol, starost, zakonski stan, izobrazba, izobrazba staršev, kraj bivanja, prihodek).
Ključne besede: telesni ideal, prehranjevalne navade, motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, mediji
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 4199; Prenosov: 1257
Celotno besedilo (3,12 MB) |
6. KOGNITIVNO-VEDENJSKE TEHNIKE PRI SPECIFIČNIH MOTNJAH HRANJENJATjaša Poplatnik, 2015, magistrsko delo Opis: Motnje hranjenja so povezane z odnosom posameznika do hrane, s percepcijo do lastnega telesa, s samospoštovanjem, z odnosi v družini in z vplivi iz socialnega okolja. Terapija pri zdravljenju bolnikov s tovrstno motnjo je po navadi kombinirana iz različnih psihoterapevtskih pristopov. V raziskavi smo se osredotočili na vedenjsko-kognitivno terapijo pri terapevtskem delu z bolniki z motnjami hranjenja. Bolj specifično nas je zanimala uporaba in pogostost vedenjsko-kognitivnih tehnik pri tovrstnih bolnikih. V delu smo se omejili na specifične motnje hranjenja, in sicer na anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno in kvantitativno metodo. Intervju smo opravili s tremi psihoterapevti. Posamezen intervju je v povprečju trajal trideset minut. S pomočjo izsledkov iz intervjujev, literature in po konzultacijah z eksperti smo sestavili spletni vprašalnik s poudarkom na kognitivno-vedenjskih tehnikah pri specifičnih motnjah hranjenja. Vzorec sestavlja 100 psihoterapevtk (83 % žensk) iz različnih psihoterapevtskih šol. Reševanje spletnega vprašalnika je v povprečju trajalo 12 minut in 23 sekund.
Rezultati so pokazali zanesljivost in veljavnost vprašalnika. Na podlagi primerjav povprečij smo preverjali razlike med želenim in realnim stanjem, glede na pomembnost in pogostost uporabe kognitivno-vedenjskih tehnik v terapiji pri bolnikih z motnjami hranjenja. Omenjeno diskrepanco smo preverjali tudi na področju želenih lastnosti terapevta za terapevtsko delo, pri vrsti podpore terapevta pri opravljanju terapevtskega dela in na področju priprave terapevta na terapevtsko delo z bolniki z motnjami hranjenja. Ugotovili smo, da obstaja manjša, a statistično pomembna diskrepanca na naštetih področjih. Izsledke naše raziskave smo s pomočjo osebnostnih teorij in ugotovitev druge raziskave razširili na osebnostne poteze udeležencev in opozorili na možen pojav izgorelosti pri terapevtih.
Z metodo klastrske analize smo vzorec razdelili na tri skupine. Poimenovali smo jih vedenjsko-kognitivna, mešana in analitična (psihodinamska) skupina. Ugotovili smo, da se rezultati smiselno povezujejo glede na značilnosti terapevtov, ki prevladujejo v določeni skupini.
Pomembnejši izsledki raziskave so, da strokovnjaki opažajo trend naraščanja motenj hranjenja, da imajo psihoterapevti z bolniki z motnjami hranjenja veliko izkušenj in da pri opravljanju terapevtskega dela z omenjenimi bolniki pogosto uporabljajo vedenjsko-kognitivne tehnike. V ozadju rezultatov je potreba po izobraževanju novih kadrov na področju motenj hranjenja.
Ključne besede: Vedenjsko-kognitivne tehnike, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, lastnosti psihoterapevtov, priprava terapevta na terapevtsko delo, podpora terapevta pri opravljanju terapevtskega dela.
Objavljeno v DKUM: 04.04.2016; Ogledov: 2808; Prenosov: 481
Celotno besedilo (1,95 MB) |
7. MLADOSTNIK IN ANOREKSIJA NERVOZAAleksandra Bah, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Anoreksija nervoza (in tudi druge motnje hranjenja) govorijo o marsičem, govorijo o tem, kar je posameznik preživel v otroštvu in odraščanju. Govorijo o vsem drugem, samo o hrani ne. Je napad nase in je znak vdaje pred prehudimi notranjimi in zunanjimi pritiski. Zato je v dobi adolescence pomembno pozitivno družinsko vzdušje, razumevanje in spodbuda, saj prav vsak od nas potrebuje varno zavetje.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Namen raziskave je bil predstaviti mladostnika z anoreksijo nervozo ter vlogo staršev in medicinske sestre v procesu zdravljenja. V raziskavo je bilo vključenih 104 dijakov 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Celje.
Rezultati: Rezultat nam jasno pove, da anketirani dijaki premalo vedo o anoreksiji nervozi, saj jih je zgolj 23 (22 %) izbralo vse možne odgovore pri vprašanju o znakih bolezni, prav tako pa je pri posledicah bolezni bilo najbližje vsem odgovorom le 5 (5 %) anketiranih dijakov. Pri vprašanjih o njihovi telesni samopodobi pa bi lahko rekli, da se v povprečju sprejemajo takšne kot so, torej so zadovoljni s svojim telesnim izgledom.
Sklep: Ugotovili smo, da dijaki zdravstvene šole niso dovolj poučeni o anoreksiji nervozi. Pri poučevanju in osveščanju odigra pomembno vlogo medicinska sestra, ki izvaja zdravstveno vzgojno delo na primarni, sekundarni in terciarni ravni.
Ključne besede: Mladostnik, anoreksija nervoza, samopodoba, starši, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2015; Ogledov: 2601; Prenosov: 430
Celotno besedilo (924,95 KB) |
8. POMEN ZDRAVSTVENE VZGOJE TER OZAVEŠČANJE UČENCEV O MOTNJAH HRANJENJA V ZADNJI TRIADI OSNOVNE ŠOLEAnja Škrget, 2015, diplomsko delo Opis: Motnje hranjenja so postale bolezni današnjega časa in se žal pojavljajo že zelo zgodaj v otroštvu ter vplivajo na razvoj otroka in njegove osebnosti. Ena najpomembnejših poslanstev medicinske sestre v okviru motenj hranjenja je preventiva in zdravstveno-vzgojno delo. Ključno vlogo pri motnjah hranjenja pa ima družina, saj je ravno ona tista, kjer se razvije začaran krog slabe partnerske in družinske dinamike.V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument pa smo uporabili anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in jih ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov.Učenke v zadnji triadi so bolj ozaveščene o motnjah hranjenja kot učenci. Učenke v večini prepoznajo anoreksijo nervozo v vseh razredih, prav tako tudi bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Učenci pa v večini prepoznajo bulimijo in anoreksijo nervozo, pri kompulzivnem prenajedanju je odstotek poznavanja motnje precej nižji kot pri učenkah. Večjih razlik med posameznimi razredih pri pridobivanju znanja o motnjah hranjenja v šoli ni. Razlike pa se pojavljajo pri pridobivanju znanja s televizije in interneta, kjer devetošolci dobijo več znanja kot osmošolci na internetu. Zelo zanimiv je podatek iz vseh razredov glede spremljanja telesne teže. Najpogostejša vzroka spremljanja telesne teže sta bila lepotni ideal in mnenje drugih. Ta tendenca je s starostjo vprašanih naraščala. Več kot polovica sedmošolcev ni zadovoljna s svojo telesno težo. Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembna je prehrana v fazi rasti in seveda tudi kasneje v odrasli dobi. Neustrezen pristop pri reševanju konfliktov in seveda tudi neustrezen pristop k vzgoji naših otrok veliko pripomore k razvoju motenj hranjenja. Zaskrbljujoče pa je, da se ljudje v veliki meri zavedamo, kaj je dobro in kaj je slabo za naše otroke, vendar še kar naprej delamo slabo, kar lahko pripišemo tudi slabim socialnim razmeram in pomanjkanju časa. Vložiti bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko z uspešno preventivo zmanjšali dejavnike tveganja za pojav tovrstnih motenj.
Ključne besede: Motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, družina
Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 2118; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,48 MB) |
9. INFORMIRANOST MLADIH O ANOREKSIJI NERVOZIAlen Vidmar, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Anoreksija nervoza je duševna motnja, ki je v današnjem svetu vedno bolj pogosta in v največji meri prizadene prav mladostnike, ki podležejo visokim standardom in idealom, ki jih narekuje družba in način sodobnega življenja.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti motnjo hranjenja s poudarkom na anoreksiji nervozi in vlogo medicinske sestre pri zdravljenju in ozaveščanju o anoreksiji nervozi. Želeli smo ugotoviti kakšno je znanje in informiranost mladih o anoreksiji nervozi, in kakšen pomen ima medicinska sestra pri predajanju svojega znanja mladim o tej duševni motnji.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno in analitično metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 23 vprašanj. Ob pregledu strokovne domače in tuje literature smo opisali motnjo hranjenja s poudarkom na anoreksiji nervozi.
Rezultati: Ugotovili smo, da dijaki površno poznajo anoreksijo nervozo in da se znanje dijakov četrtega letnika razlikuje od znanja dijakov prvega letnika, saj bolje poznajo anoreksijo nervozo, njene simptome, značilnosti bolezni in prognozo.
Sklep: Anoreksija nervoza je bolezen, ki je pogostejša ravno pri mladostnikih, zato je zelo pomembno, da jo čim prej prepoznamo. Hitro ukrepanje in pomoč strokovnjakov izredno izboljša prognozo bolezni in prepreči splošne posledice anoreksije nervoze.
Ključne besede: Ključne besede: Anoreksija nervoza, motnja hranjenja, duševna motnja, pacient, mladostnik, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2015; Ogledov: 2622; Prenosov: 244
Celotno besedilo (809,24 KB) |
10. Kompulzivno prenajedanje kot oblika motenj hranjenjaAleksandra Kovač, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali kompulzivno prenajedanje, eno izmed motenj hranjenja, ki je dandanes pereč problem pri nas in v svetu. Zanjo je značilno uživanje velikih količin hrane, t.i. basanje s hrano. Za razliko od bulimije, se prizadeti ne skuša znebiti zaužite hrane z bruhanjem. Posledica je povečanje telesne teže, kar povzroča občutke sramu, gnusa, krivde in pogosto vodi v socialno izolacijo. Dejavniki tveganja za nastanek kompulzivnega prenajedanja so različni družinski dejavniki, socio — kulturni dejavniki (predvsem vpliv medijev) in biološko genski dejavniki (čezmerna teža v zgodnjem otroštvu in specifične osebnostne poteze). Znaki kompulzivnega prenajedanja so telesni, psihični in vedenjski. Posledice se kažejo na fizičnem, čustvenem, duhovnem in socialnem področju. V Sloveniji obstajajo številne organizacije, ki izvajajo programe, namenjene osebam z motnjami hranjenja. Skupine za samopomoč so skupine ljudi, ki jih povezuje ista težava. Glavna ideologija skupin je vzpostavitev ponovnega zaupanja do ljudi, iskanje podpore, varnosti, pomoči in ljubezni pri njih in ne v hrani. Zdravljenje in zdravstvena nega bolnika z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Kompulzivno prenajedanje je ozdravljivo. Ozdravitev ne pomeni samo stanja brez simptomov, temveč tudi ustrezno duševno in družbeno funkcioniranje v ožjem in širšem krogu.
Ključne besede: motnje hranjenja, kompulzivno prenajedanje, bulimija nervoza, anoreksija nervoza, zdravstvena nega, center za samopomoč
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 4659; Prenosov: 871
Celotno besedilo (544,80 KB) |
