SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv začetne skupine vadbe joge na različne vidike duševnega zdravja
Vesna Pesek, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti vpliv na duševno zdravje, ki ga ima trimesečna vključenost joge na udeležence. Zanimala nas je primerjava z drugimi vadbami (pilates, aerobika, nadaljevalna joga) in tečajem jezika, tako da bo raziskava ponudila odgovor, ali obstajajo razlike med različnimi skupinskimi aktivnostmi in jogo in morebiten ugoden vpliv joge na posamezne komponente duševnega zdravja, natančneje na zmanjšanje depresivne in anksiozne simptomatike, na zmanjšano stopnjo stresa ter povečanje v čuječnosti in blagostanju. V raziskavi je eksperimentalno skupino predstavljalo 62 začetnikov joge, skupine, s katerimi smo primerjali začetnike, pa 14 udeležencev vadbe pilatesa, 19 udeležencev vadbe aerobike, 27 udeležencev tečaja jezika ter 36 udeležencev nadaljevalne joge. Udeleženci so rešili naslednjo baterijo testov: WHO-5 – Kazalec blagostanja, DASS-21 – Vprašalnik za merjenje depresije, anksioznosti in stresa, FFMQ – Pet facetni vprašalnik čuječnosti. Pri interpretaciji rezultatov smo si pomagali še z analizo dodatnih vprašanj, kjer so udeleženci podali evalvacijo vadbe/tečaja. Rezultati so potrdili ugoden vpliv joge na vse omenjene komponente, tako je prišlo do znižanja simptomov depresije, anksioznosti, stresa ter do pomembnega zvišanja blagostanja ter povišanja posameznih komponent čuječnosti (opazovanje, nereaktivnost, opisovanje). Skupine so bile glede na stopnjo duševnega zdravja homogene, saj se ob prvem testiranju v večini niso pomembno razlikovale v stopnji duševnega zdravja. Do pričakovanih razlik je ob 1. testiranju prišlo med eksperimentalno skupino in nadaljevalno skupino joge, in sicer je imela prva pomembno višje vrednosti stresa, ter nižje vrednosti blagostanja in čuječnosti (podskala nereaktivnost). S pomočjo primerjav med skupinami smo ugotovili, da že sama fizična aktivnost različnih telesnih vadb, lahko je to aerobika, joga, pilates, pripomore k zmanjšanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter na zvišanje blagostanja, vendar pa je vpliv joge superioren. Pomembna razlika ob 2. testiranju je bila zgolj med eksperimentalno skupino in kontrolno skupino jezika. Nadalje smo ugotovili, da tako joga kot pilates vplivata na zvišanje čuječnosti. Zaključimo lahko, da se je duševno zdravje udeležencev začetne skupine joge izboljšalo. Raziskava ima pomembno vrednost za delavce v zdravstvu, ponuja namreč alternativo, dopolnilno zdravljenje simptomov depresije, anksioznosti, stresa, najbolj razširjenih motenj.
Ključne besede: joga, duševno zdravje, simptomi depresije, anksioznosti in stresa, blagostanje, čuječnost
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 167; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici