| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
SOCIALNA ANKSIOZNOST V MLADOSTNIŠTVU IN NJENA POVEZANOST Z MLADOSTNIKOVIM PSIHOSOCIALNIM POLOŽAJEM V RAZREDU
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava socialno anksioznost v mladostništvu in njeno povezanost s psihosocialnim položajem mladostnikov in mladostnic v razredu. V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na opredelitvi, razvoju in vzrokih socialne anksioznosti. Opisane so tudi bistvene značilnosti pojmov, ki se v okviru teme naloge povezujejo s tovrstno anksioznostjo: obdobje mladostništva, samopodoba v mladostništvu, razred kot skupina, psihosocialni položaj učenca v razredu in vzorci vedenja. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in s sociometrično preizkušnjo, ki sta bila aplicirana na 121 učencih sedmih in osmih razredov treh osnovnih šol. Na osnovi sociometrične preizkušnje je bil za vsakega učenca, vključenega v raziskavo, izračunan njegov psihosocialni položaj v razredu. Tako je bila omogočena razvrstitev anketiranih učencev v pet sociometričnih skupin: priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povprečni učenci. Kategoriziranje anketirancev v omenjenih pet skupin je omogočilo primerjavo med učenci glede na njihove rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Le-ta je vseboval vprašanja, vezana na socialno anksioznost, samopodobo in splošni učni uspeh učencev v preteklem šolskem letu. Hipoteze, ki so bile postavljene za izhodišče dela, so bile ob primerjavi med različnim spremenljivkami tudi ovrednotene. Ugotovljeno je bilo, da na izbranem vzorcu ni povezanosti med psihosocialnim položajem učencev v razredu in prisotnostjo socialne anksioznosti.
Ključne besede: socialna anksioznost, mladostništvo, samopodoba, psihosocialni položaj učenca v razredu, vzorci vedenja
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3896; Prenosov: 812
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
TREMA PRED GLASBENIM NASTOPANJEM
Ingrid Müller, 2009, diplomsko delo

Opis: Fenomen treme pred glasbenim nastopanjem je zelo aktualen in je pri učencih osnovne šole močno prisoten. Trema je velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o tremi in ugotoviti prisotnost treme pri učencih ter kako se z njo soočajo. Iskali smo njene vzroke, pozitivne in negativne učinke ter tehnike, ki bi utegnile zmanjšati obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. Teoretični del diplomskega dela zajema temeljne pojme in spoznanja s področja treme in je kot izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Vzorec zajema 88 učencev, ki so obiskovali razrede v 2. in 3. triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil proučiti tremo pred glasbenim nastopanjem in raziskati razlike med učenci 2. in 3. triletja ter med dečki in deklicami, glede vpliva treme na nastop. Rezultati so pokazali, da je trema stalni spremljevalec glasbenih nastopov pri učencih. Največjo tremo občutijo nekaj trenutkov pred nastopom in se jo znebijo tik po njem. Učenci imajo večjo tremo pri zelo zahtevni skladbi in pred velikim občinstvom. Tekmovanje je vrsta nastopa, kjer učenci občutijo najmočnejše fiziološko vzburjenje, le-to pa se odraža v pospešenem bitju srca. Dekleta so bistveno bolj nagnjena k doživljanju treme pred nastopom kot fantje in jo tudi pogosteje občutijo. Ugotovili smo tudi, da se pred nastopom večina učencev po nasvete glede treme zateka k učitelju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, pa predlagamo, da bi bilo potrebno učitelje dodatno izobraziti glede vpliva treme na nastop pri učencih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Trema, strah, anksioznost, izvajalska anksioznost, nastopanje, izvedba, glasbena šola.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 3320; Prenosov: 615
.pdf Celotno besedilo (990,76 KB)

3.
POVEZANOST MED ZASKRBLJENOSTJO IN AGRESIVNOSTJO PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Mateja Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zaskrbljenost in agresivnost pri predšolskih otrocih je zapisana povezanost med pojavoma zaskrbljenost in agresivnost predšolskih otrok. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zaskrbljenost. Navedla sem njeno definicijo in dejavnike zaskrbljenosti, opisala sem, kaj otroke najbolj skrbi, kako izražajo svojo zaskrbljenost ter kako vpliva zaskrbljenost na otroka. Navedla sem tudi povezanost zaskrbljenosti in anksioznosti ter nekaj nasvetov, kako premagati zaskrbljenost pri otroku. Opisala sem strah, njegov nastanek ter vplive in posledice, ki jih ima strah na otroka. Predstavila sem strah pri otrocih in opisala, kako strah izražamo. Prav tako sem predstavila socialno anksioznost in opisala njeno definicijo, izvore socialne anksioznosti in razvoj le-te v otroštvu. V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila agresivnost. Navedla sem njene opredelitve, temeljne dejavnike doživljanja in vedenja, oblike agresivnosti in telesne izraze agresivnosti. V nadaljevanju sem se osredotočila na agresivnost pri predšolskih otrocih in navedla razvoj agresivnosti po starostnih obdobjih, motnje agresivnosti, opisala sem igro in agresivnost ter vpliv medijev na agresivnost predšolskega otroka. Opisala sem agresivnost v vrtcu, odkrivanje agresivnosti ter vzgojne ukrepe in agresivnost. Teoretični del sem zaključila z nasveti za vzgojitelje in starše, kako se spoprijeti z agresivnostjo. V empiričnem delu sem s pomočjo analize ocenjevalnih lestvic o zaskrbljenosti otrok in ocenjevalnih lestvic o oblikah otrokove agresivnosti ugotavljala, ali sta zaskrbljenost in agresivnost v ocenah vzgojiteljic morda povezana. Ugotavljala sem razlike med dečki in deklicami v ocenah vzgojiteljic o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti. Zanimala pa me je tudi povezanost med starostjo otrok in ocenami njihove zaskrbljenosti ter agresivnosti, ki so jih dale vzgojiteljice. Rezultati so pokazali, da ni povezanosti med ocenami vzgojiteljic otrokove zaskrbljenosti in ocenami vzgojiteljic otrokove agresivnosti. Ugotovila sem tudi, da ni pomembnih razlik med spoloma v ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti pri predšolskih otrocih. Iz tega lahko sklepamo, da dečki niso bolj zaskrbljeni in agresivni kot deklice in obratno. Rezultati so prav tako pokazali, da po ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice, ni pomembne povezanosti med zaskrbljenostjo in različno starimi otroki, prihaja pa do povezanosti med agresivnostjo različno starih otrok, in sicer starejši kot so otroci, manj agresivnosti izražajo. Rezultati kažejo, da so po ocenah vzgojiteljic otroci najpogosteje zaskrbljeni z dogodki, ki so povezani z njihovimi socialnimi odnosi med vrstniki. Z raziskavo sem ugotovila tudi, da se po ocenah vzgojiteljic verbalna agresivnost pojavlja v vrtcu pogosteje kot telesna. Splošno pa rezultati kažejo, da vzgojiteljice relativno nizko ocenjujejo zaskrbljenost predšolskih otrok, še nižje pa njihovo agresivnost.
Ključne besede: zaskrbljenost, strah, socialna anksioznost, agresivnost, predšolski otrok
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2174; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (351,70 KB)

4.
STRAH ŠTUDENTOV PRED NASTOPANJEM PRI GLASBENI VZGOJI
Natalija Šlogar, 2010, diplomsko delo

Opis: Strah je čustvo, ki vedno bolj bremeni sodobnega človeka, zato je primerno, da o njem razmišljamo in odkrivamo vzroke zanj. Ponavadi je strah usmerjen na konkretno situacijo ali predmet in tako vemo, česa nas je strah. Vedno pogosteje pa se dogaja, da strah ni določen in vezan na konkretno situacijo ali predmet, ne vemo, česa nas je dejansko strah, občutimo samo tesnobo in takrat govorimo o anksioznosti. Namen diplomskega dela je bil raziskati prisotnost strahu pri študentih pred nastopanjem pri glasbeni vzgoji, kaj so bili vzroki strahu, vpliv strahu na nastope in s katerimi tehnikami sproščanja so si študentje pomagali, da so zmanjšali obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. V teoretičnem delu diplomskega dela je obravnavana tematika strahu, treme, anksioznosti, strahu pred javnim nastopanjem, tehnik sproščanja in samopodobe. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da imajo študentje dobro mnenje o svojem petju, igranju na inštrument, svoji splošni samopodobi in samopodobi, povezani z obvladovanjem glasbenih vsebin in dejavnosti. Največji strah občutijo pri nastopu pri didaktiki glasbene vzgoje v osnovni šoli, najmanj jih je strah nastopa pri glasbeni vzgoji v okviru prakse. Strah ni vplival na izvedbo nastopov pri glasbeni vzgoji, tudi če je med nastopi prišlo do različnih težav. Najbolj jih je strah tega, da jih med nastopi gledajo sošolci, učenci, mentorica in učitelji. Ugotovili smo, da večina študentov kljub občutenju strahu pred nastopom ne uporablja tehnik sproščanja. Preostali študentje, ki tehnike uporabljajo, se sprostijo s tem, da se opojejo, s pomočjo enakomernega globokega dihanja, plesa in meditacije. Vendar didaktika glasbene vzgoje ni edini didaktični predmet, pri katerem študentje občutijo strah pred nastopi. Raziskava je pokazala, da študentje občutijo strah pri vseh didaktičnih predmetih, pri katerih imajo nastope, vendar jih je nastopov pri didaktiki glasbene vzgoje strah nekoliko bolj kot drugih nastopov.
Ključne besede: Strah, trema, anksioznost, strah pred javnim nastopanjem, tehnike sproščanja, samopodoba.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 1887; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (472,86 KB)

5.
SOCIALNA ANKSIOZNOST PRI MLADOSTNIKIH V RAZLIČNIH SOCIALNIH SITUACIJAH
Petra Železnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problem socialne anksioznosti pri mladostnikih in prisotnost le-te v različnih socialnih situacijah, ki so jim mladostniki izpostavljeni. Delo je vsebinsko razdeljeno na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, je obravnavano področje čustev, s katerimi je anksioznost neposredno povezana, področje mladostništva, kjer so opisane splošne, razvojne, psihološke, socialne karakteristike oziroma naloge tega obdobja ter nazadnje področje o anksioznosti, o fenomenu socialne anksioznosti v povezavi s konkretnim obdobjem mladostništva. V empiričnem delu, ki sledi teoretičnemu, sem s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelila med različno stare mladostnike v različnem socialnem okolju, raziskala, kako se socialna anksioznost dejansko kaže pri mladostnikih. Predstavljene so ugotovitve o prisotnosti socialne anksioznosti pri mladostnikih, o obstoju razlik med socialno anksioznimi mladostniki, o povezanosti socialne anksioznosti s socialnimi odnosi ter socialni anksioznosti v različnih socialnih situacijah — katere so tiste socialne situacije, v katerih mladostniki občutijo več ali manj strahu, tesnobe in katerim situacijam se bolj ali manj pogosto izogibajo.
Ključne besede: socialna anksioznost, čustva, strah, mladostniki, socialne situacije
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 4130; Prenosov: 783
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
VPLIV MATERE NE EMOCIONALNI RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA IN SEPARACIJSKA ANKSIOZNOST
Anja Čubrić, 2011, diplomsko delo

Opis: Vez, ki se splete med materjo in otrokom že v času nosečnosti, se ne prekine niti po rojstvu. Čeprav nista več fizično povezana, ostaneta čustveno povezana, kar se odraža v kasnejših letih celostnega razvoja otroka. Cela vrsta raziskav pritrjuje tezi, da je materina vloga pri otrokovem emocionalnem razvoju še kako pomembna in prav zato se, ko se govori o separacijski anksioznosti, največkrat govori o diadi mati-otrok. Iz navedenih razlogov, smo se v diplomskem delu osredotočili na sodelovanje mater otrok, ki obiskujejo vrtce, od starosti treh do šestih let. V teoretičnem delu smo predstavili pomen dojenja, čustva in njihov razvoj ter separacijsko anksioznost. Izpostavili smo emocionalni razvoj predšolskega otroka, vpliv vzgojnih stilov na razvoj socialnih spretnosti, vedenje otroka ob ločitvi od matere in ob ponovnem snidenju. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, v kolikšni meri matere vplivajo na otrokov emocionalni razvoj in separacijsko anksioznost. V ta namen smo uporabili sledeče variable: spol in starost otroka, starost in izobrazba matere, čas dojenja otroka, očesni kontakt v času dojenja, vedenje matere in otroka ob slovesu in ponovnem snidenju ter materin odziv ob vidnem razvojnem napredku otroka.
Ključne besede: predšolski otrok, emocionalni razvoj, separacijska anksioznost, čustva, mati, dojenje.
Objavljeno: 14.04.2011; Ogledov: 2921; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Anksioznost in depresija pri študentih Univerze v Mariboru
Dušan Colarič, Ksenija Eder, 2008, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Ključne besede: anksioznost, depresija, raziskovalne naloge
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 3222; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (263,94 KB)

8.
ANKSIOZNOST IN NJEN VPLIV NA TEKMOVALČEV REZULTAT
Jernej Škorja, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali izvajanje tehnik sproščanja vpliva na zmanjšanje tekmovalčeve anksioznosti. Naša meritev je zajemala vzorec velikosti 37 merjencev iz različnih slovenskih klubov (Košarkarski klub Pivovarna Laško, Rokometni klub Dol TKI Hrastnik in Kolesarski klub Celje). Z dvema vprašalnikoma anksioznosti Stai X1 in Stai X2 ter splošnim vprašalnikom (demografski vprašalnik) smo ugotovili stopnjo stanja in poteze anksioznosti posameznika. Nato smo na podlagi rezultatov izbrali pet merjencev, ki so kazali najvišjo stopnjo anksioznosti, ter jih naučili tehniko sproščanja – različnih dihalnih vaj, z namenom zmanjšati tekmovalčevo anksioznost pred tekmovanjem. Po vadbi dihalnih vaj, ki je trajala štiri tedne, in mnogih udeležbah na različnih tekmovanjih so merjenci ponovno rešili vprašalnike. Primerjali smo rezultate pred vadbo dihalnih vaj za sproščanje in po njej. Z opisno statistiko in analizo variance je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do bistvenih razlik v stanju in potezi anksioznosti med športniki ekipnih športov in športniki individualnih športov. Vrednosti torej ne kažejo na statistično pomembne razlike med tistimi športniki, ki tekmujejo v ekipnih športih, in tistimi, ki tekmujejo v individualnih športih. Opravljen eksperiment je pokazal, da uporaba sprostitvenih tehnik (dihalnih vaj) vpliva na izboljšanje stanja predtekmovalne anksioznosti.
Ključne besede: anksioznost, psihologija športa, tekmovalec, rezultat
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1793; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI PEDAGOŠKIH STROKOVNIH DELAVCEV
Nataša Galer, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Ključne besede: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1862; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Anksioznost pri mladih
Tina Lavrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Anksioznost je občutje, ki lahko posameznika prizadene na telesnem in psihičnem področju in s tem vpliva na njegovo prihodnost. V življenju mladostnika prihaja do številnih situacij, ki lahko pripeljejo do anksioznosti, kar pa pogosto vpliva na njihovo mišljenje, koncentracijo in uspešnost. V diplomskem delu smo opisali obdobje mladostništva in zanj značilne razvojne naloge. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili anksioznost in anksiozne motnje, zdravljenje in zdravstveno vzgojo pri anksioznem bolniku. Poudarili smo značilnosti anksiozne simptomatike pri mladih ter vpliv anksioznosti na mladostnikovo življenje s poudarkom na učno uspešnost. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2011 na eni izmed srednjih šol v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 100 polnoletnih dijakov četrtega letnika. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval osem vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Za ugotavljanje anksioznosti smo uporabili Burnsov seznam anksioznosti. Zanimalo nas je, kateri simptomi občutja in misli anksioznosti se najpogosteje pojavljajo pri mladostnikih ter ali mladostniki z izraženo višjo stopnjo anksioznosti dosegajo slabše učne uspehe. Ugotovitve so pokazale, da pri anketiranih mladostnikih med simptomi anksioznosti prevladuje občutek utrujenosti, slabosti in hitre izčrpanosti, prav tako pogosto je stiskanje in slabost v želodcu, občutek pritiska v prsih, razbijanje srca in nespečnost. Med najpogostejšimi anksioznimi občutji prevladujejo strah, bojazen in skrb ter občutek notranje napetosti in vznemirjenosti. Ugotovili smo tudi najpogostejše anksiozne misli, med katerimi prevladujejo težave z zbranostjo, vrvenje ali beganje misli ter strah, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Prav tako je bilo ugotovljeno, da anketirani mladostniki z izraženo višjo stopnjo anksioznosti dosegajo slabše učne uspehe.
Ključne besede: mladostnik, anksioznost, zdravljenje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 3127; Prenosov: 772
.pdf Celotno besedilo (727,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici