| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodstveno vedenje, osebnostna čvrstost, anksioznost in samozavest trenerjev in trenerk v ekipnih in individualnih športih
Mojca Marinič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vodstveno vedenje trenerja in nekatere njegove osebnostne lastnosti (čvrstost, anksioznost in samozavest). Trenerji predstavljajo specifično populacijo in pomembno vplivajo na športnike tudi z načinom vodenja. Na vodenje vplivajo različni dejavniki (značilnosti trenerja, značilnosti situacije, značilnosti športnikov). Preverjali smo, ali se vodstveno vedenje trenerjev razlikuje glede na spol in ali obstajajo razlike v vodenju glede na nekatere značilnosti športa. Med seboj smo primerjali trenerje v ekipnih in individualnih športih ter trenerje, ki delujejo v športih, kjer so naloge bolj ali manj variabilne. Zanimalo nas je tudi, ali na vodenje vplivajo tudi nekatere trenerjeve osebnostne značilnosti. Naš vzorec je bil sestavljen iz trenerjev in trenerk različnih športov (N = 146). Preko spletne strani 1ka so udeleženci izpolnili dva vprašalnika: Lestvico vodenja v športu in Vprašalnik osebnostne čvrstosti, anksioznosti in samozavesti. Našli smo razliko med spoloma glede treninga in poučevalnega vedenja. Več tega vedenja kažejo trenerji. Ugotovili pa smo tudi pomembno razliko med trenerji ekipnih in individualnih športov glede uporabe demokratičnega vedenja, kjer so bili trenerji v individualnih športih bolj demokratični. Med trenerji, ki delujejo v športih z bolj oziroma manj variabilnimi nalogami, statistično pomembnih razlik nismo našli. Statistično pomembno korelacijo pa smo našli med trenerjevo samozavestjo in nudenjem pozitivne povratne informacije. Ugotovili smo, da so bolj samozavestni trenerji redkeje uporabljali pozitivno povratno informacijo.
Ključne besede: vodenje v športu, Lestvica vodenja v športu, osebnostna čvrstost, anksioznost, samozavest
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1001,21 KB)

2.
Učinek psihofizične aktivnosti na simptome stresa, depresije in anksioznosti pri učiteljih
Nina Kuhar, 2021, magistrsko delo

Opis: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen.
Ključne besede: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Učiteljevo prepoznavanje anksioznih učencev na razredni stopnji
Andreja Turičnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno bolj se brez tabujev govori o različnih motnjah anksioznosti. Kot učitelji se moramo zavedati, da anksioznosti ne občutijo samo odrasli, ampak tudi otroci. Starši, zaradi vse bolj stresnega načina življenja, slednjega prenašajo tudi na otroke. Pri tem lahko otroci občutijo velik pritisk in tesnobo. V teoretičnem delu smo pregledali dela in raziskave različnih slovenskih in tujih avtorjev, ki so pisali o anksioznih motnjah, prepoznavanju teh ter tehnikah, s katerimi lahko učitelji in starši pomagajo otrokom premagovati anksioznost. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega vprašalnika želeli ugotoviti, kakšne poglede imajo na anksioznost učitelji razrednega pouka in kako jo pri svojih učencih prepoznavajo. V raziskavo je bilo vključenih 116 anketirancev, ki so bili del priložnostnega vzorca, saj smo anketo objavili v spletnem okolju 1ka. Ugotovili smo, da učitelji na splošno dobro poznajo znake anksioznosti in jih pri svojih učencih tudi prepoznajo. Ugotovili smo tudi, da so učitelji, ki so na začetku kariere, praviloma prepoznali več znakov anksioznosti kot učitelji z daljšo delovno dobo. Okolje, v katerem učitelji poučujejo, ni povezano s prepoznavanjem znakov anksioznosti pri učencih. Kot najpogostejši znak anksioznosti so anketiranci navedli težave z zbranostjo. V nasprotju z našimi hipotezami pa so udeleženci večinoma odgovorili, da se anksioznost pojavlja v manjši meri. Kar pomeni, da anksioznost v šoli ni tako pogosta, kot smo predvidevali, ali pa je učitelji ne prepoznavajo v tolikšni meri. S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da učitelji uporabljajo dodatne prilagodite pri poučevanju anksioznih učencev. Pri tem je najpogosteje navedena metoda ta, da se nameni več časa preverjanju znanja. Izvedeli smo tudi, da si učitelji želijo dodatnih usposabljanj na področju poučevanja anksioznih učencev. Dejstvo je spodbudno, saj so s tem učitelji pokazali, da se problematike zavedajo in se na tem področju želijo tudi dodatno izpopolniti.
Ključne besede: Anksioznost, razredna stopnja, prepoznavanje anksioznosti.
Objavljeno: 15.11.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Čuječnost kot mediator med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi ter negativnimi vidiki psihološkega delovanja
Iva Štukelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga.
Ključne besede: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
Anksioznost pri govorjenju angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli
Sara Ferk, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri pouku angleščine kot tujem jeziku. Želeli smo ugotoviti razlike med zaznavanjem anksioznosti pri učencih 6. in 9. razreda v povezavi z njihovo učno uspešnostjo pri pouku angleščine (ANG) v preteklem šolskem letu in glede na spol učencev. Podrobneje so nas zanimala stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri govorjenju v ANG kot tujem jeziku (TJ) v OŠ. V empirični raziskavi je sodelovalo 150 udeležencev (6. in 9. razred) dveh OŠ v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo mu dodali Lestvico za merjenje anksioznosti pri pouku tujega jezika (angl. Foreign language classroom anxiety scale - FLCAS; Horwitz idr., 1986). S pomočjo raziskave smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolskih učencev obstajajo statistično značilne razlike med doživljanjem anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ glede na spol, starost in učno uspešnost učencev v preteklem šolskem letu. Ugotavljamo, da se višja stopnja anksioznosti kaže pri učenkah in učencih 6. razreda ter pri tistih udeležencih, ki so v preteklem šolskem letu imeli nižje zaključne ocene pri pouku ANG kot TJ. Ugotavljamo, da udeleženci višjo stopnjo anksioznosti pri govorjenju ANG kot TJ doživljajo zaradi sošolcev, pred začetkom govorne situacije, pri govornih nastopih in pri pouku ANG v učilnici in ne pri pouku na daljavo. Ugotavljamo tudi, da imajo udeleženci težave pri izgovorjavi v ANG. Prav tako ugotavljamo, da udeleženci sami tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti pri pouku ANG kot TJ ne izvajajo pogosto. Po mnenju učencev učitelji tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ izvajajo le redko, kar je zelo zaskrbljujoče. Pridobljene ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v poduk, da razmislijo o izboljšanju svojih učiteljskih sposobnosti, ki bi bile učencem pri lajšanju anksioznosti v večjo korist.
Ključne besede: anksioznost, govorjenje, angleščina, osnovna šola, FLCAS
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

6.
Strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri študentih in zaposlenih
David Janet, 2021, magistrsko delo

Opis: Sledeče magistrsko delo se posveča strategijam kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Gre za zavestne, kognitivne procese, odgovorne za uravnavo čustev. Podrobneje se osredotočamo na 9 strategij, ki jih lahko razdelimo v adaptivne (sprejetje, osredotočanje na planiranje, osredotočanje na pozitivno, pozitivno ovrednotenje in postavljanje v perspektivo) in neadaptivne (samoobtoževanje, ruminiranje, katastrofiziranje in obtoževanje drugih). Strategije merimo z uporabo Vprašalnika kognitivnega spoprijemanja s čustvi (Garnefski idr., 2001), ki smo ga za namene naših študij tudi prevedli in validirali. Vprašalnik na dveh vzorcih (študija 1 in 2) izkazuje zadovoljive psihometrične karakteristike. Glavnino magistrskega dela sicer zajemajo tri krajše študije. V prvi smo se osredinili na rabo strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri soočanju z neuspehi in stresorji pri študiju. Rezultati na vzorcu študentov kažejo, da se strategije pomembno povezujejo s testno anksioznostjo in akademsko samoučinkovitostjo. Pojasnijo tudi znaten delež variabilnosti obeh spremenljivk, pri čemer se za najpomembnejšega napovednika izkazuje strategija katastrofiziranja. Druga študija se nanaša na kognitivno spoprijemanje s čustvi pri soočanju zaposlenih z neuspehi in stresorji pri delu. Zanimale so nas predvsem povezave strategij z izgorelostjo, v proučevanje pa smo vključili tudi neprilagojena prepričanja pri delu. Spet se vrsta strategij pomembno povezuje z izgorelostjo, prednjačijo pa predvsem neadaptivne strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Med dimenzijami neprilagojenih prepričanj pri delu se neuspeh in nadzor pomembno pozitivno povezujeta z izgorelostjo in njenimi dimenzijami. Slednji spremenljivki tudi pomembno pozitivno napovedujeta nekatere med dimenzijami izgorelosti, medtem ko za zahteve uspešnosti in odobravanje drugih presenetljivo velja ravno obratno (sta negativna napovednika). Med strategijami kognitivnega spoprijemanja s čustvi pa izgorelost in njene dimenzije pomembno napovedujeta le dimenziji ruminiranja in obtoževanja drugih. Zadnja med študijami se osredotoča na katastrofiziranje – naš pregled namreč ugotavlja, da gre za eno izmed najškodljivejših strategij za duševno zdravje posameznikov. Izpeljali smo novo obširnejšo definicijo konstrukta in oblikovali nov vprašalnik katastrofiziranja. Njegove psihometrične karakteristike se na vzorcu študentov izkazujejo za odlične, vprašalnik pa je tudi konstruktno veljaven. Magistrsko delo torej odstira pomen strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi v različnih kontekstih in opozarja na osrednjo vlogo katastrofiziranja kot neadaptivne strategije. Ob tem ponuja obilo novih teoretičnih ugotovitev, pa tudi smernic za nadaljnje raziskave in za oblikovanje raznih intervencij (npr. za izboljševanje duševnega zdravja študentov in zaposlenih, preprečevanje testne anksioznosti, izgorelosti). Spoznanja so koristna tudi strokovnjakom različnih smeri (psihologom, terapevtom, socialnim delavcem, pedagogom), ki se lahko pri svojem delu poslužijo dveh – v našem delu novo validiranih – mer.
Ključne besede: kognitivno spoprijemanje s čustvi, testna anksioznost, izgorelost, katastrofiziranje
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

7.
Duševno zdravje osnovnošolskih učiteljev in prepoznavanje duševnih stisk pri učencih
Natalija Žist, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati nivo duševnega zdravja med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji in ugotoviti njegovo napovedno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk ter nudenju pomoči učencem v duševnih stiskah. Zanimalo nas je tudi, ali osnovnošolski učitelji menijo, da vedo dovolj o duševnih stiskah učencev in ali se njihova ocena lastne sposobnosti za obravnavo učencev v duševnih stiskah povezuje z njihovo zmožnostjo prepoznavanja in pripravljenostjo nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na vzorcu 230 osnovnošolskih učiteljev, smo izvedli dve logistični regresijski analizi in potrdili, da stopnja psihološkega blagostanja pri učiteljih pozitivno napoveduje njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Na podlagi izračunanih modelov logistične regresije pa nismo uspeli potrditi predpostavk, da stopnje stresa, anksioznosti in depresivnosti med učitelji negativno napovedujejo njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Kljub temu menimo, da je naša raziskava, ki je ena izmed redkih na tem področju, opozorila na pomembnost krepitve duševnega zdravja pri učiteljih in njihovega poznavanja duševnih stisk pri učencih za vzpostavljanje zdravega ter spodbudnega šolskega okolja.
Ključne besede: psihološko blagostanje, depresivnost, anksioznost, stres pri učiteljih, duševne stiske učencev
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 310; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 310; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

10.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Ključne besede: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 467; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici