Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Ključne besede: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost anksioznosti pri predmetu šport učencev 4. in 5. razreda ter ugotoviti njeno morebitno povezanost s telesno samopodobo učencev. V raziskavi je sodelovalo 104 učencev 4. in 5. razreda ene izmed pomurskih osnovnih šol. Učenci so izpolnjevali anketni vprašalnik, ki je vseboval dve vprašanji zaprtega tipa in ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 14 trditev o anksioznosti pri predmetu šport in 14 trditev o telesni samopodobi učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci na splošno ne doživljajo anksioznosti pri predmetu šport oz. jo doživljajo v zelo majhni meri. Ugotovili smo, da med doživljanjem anksioznosti pri predmetu šport in telesno samopodobo učencev obstaja povezava, in sicer negativna, kar pomeni, da višja, kot je anksioznost pri predmetu šport, nižja je telesna samopodoba in obratno. Pomembna ugotovitev raziskave tako za starše kot za učitelje je, da obstaja povezava med količino gibanja v prostem času in stopnjo anksioznosti pri predmetu šport, saj smo ugotovili, da tisti učenci, ki se v prostem času gibajo več, doživljajo nižjo stopnjo anksioznosti kot tisti, ki se gibajo malo.
Ključne besede: Anksioznost, samopodoba, šport, učenci.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 120; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Mladostništvo je obdobje, za katero so značilne velike spremembe in je čas, v katerem posameznik oblikuje svojo identiteto. V tem obdobju se največkrat pojavijo različne anksiozne motnje, ki vidno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Socialna fobija spada med najpogostejše anksiozne motnje in je dejavnik tveganja za različne motnje in težave v kasnejšem življenju. Ogroženi so predvsem posameznikov odnos z ljudmi, akademski uspeh in zmožnost za službo in delo v prihodnosti. V zaključnem delu je bila pregledana strokovna in znanstvena literatura v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE in Science direct. Uporabljeni članki, ki so se nanašali na izbrano temo, so bili prosto dostopni ter objavljeni v celoti in ne starejši od 10 let in sistematično pregledani. Opažamo negativen vpliv socialne fobije na medsebojne odnose. Mladostniki se vse raje zatekajo v virtualni svet, kjer se lahko pretvarjajo, da so nekdo drug. Situacije, kjer pride do stika iz oči v oči, so za njih zelo stresne in se počutijo nelagodno. Učenci imajo tudi slabši šolski uspeh, kar posledično vpliva na kasnejše poklicno življenje. Zaradi socialne fobije, jih ima veliko težave z delovno zmožnostjo, zato je za te posameznike značilna večja odsotnost v službi. Socialna fobija negativno vpliva na kakovost življenja mladostnikov in to na več področjih. Menimo, da bi se moralo več raziskav osredotočiti na to temo, ker je še premalo raziskana, predvsem pa zato, ker vpliva na mladostnikovo sedanjost in bo vplivala tudi na njegovo prihodnost ter pomembne odločitve.
Ključne besede: spremenjen način življenja, anksioznost, socialna fobija v mladostništvu
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 343; Prenosov: 92
Celotno besedilo (804,47 KB)

Opis: Študije so pokazale, da so tehnike sproščanja koristne za športnike tako, da povečajo njihovo koncentracijo, samozavest in zmanjšajo raven tesnobe, stresa, krvnega tlaka ter mišične napetosti. Progresivna mišična sprostitev (PMR) se osredotoča na napenjanje in sproščanje specifičnih mišičnih skupin telesa za doseganje stanja sprostitve, ki je koristno orodje za tekmovalni šport. S pomočjo PMR-ja smo želeli preveriti njegove vplive na tesnobo, srčni utrip, končni rezultat ter vlogo strategij spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 26 otrok dveh štajerskih športnoplezalnih klubov, od tega 14 dečkov (53,8 %), starih med 8 in 14 let. Uporabili smo vprašalnik STAI-X2 in COPE. Z mešano ANOVO smo ugotovili glavni učinek somatske in fizične anksioznosti pred tekmovanjem pri vključitvi faktorja med skupinama, ločenima glede na intervencijo in glede na strategije spoprijemanja s stresom. Spoznali smo, da obstaja interakcija med srčnim utripom in anksioznostjo pet minut pred tekmovanjem. Le pri končnih dosežkih smo ugotovili razlike med skupinama v smeri boljše uvrstitve tistih, ki so se učili PMR. Trenerji in udeleženci so poročali o sproščujočih občutkih in všečnosti tehnike ter uporabnostjo simulacijskih tekmah, pri čemer se je izboljšala tudi taktičnost eksperimentalne skupine. Naloga je ena prvih na področju športnega plezanja v Sloveniji, zato poudarjamo vlogo športnega psihologa pri sodelovanju s trenerji in starši za optimalno delovanje in uspešnost plezalcev. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter uporabna vrednost.
Ključne besede: progresivno mišično sproščanje, anksioznost, srčni utrip, športno plezanje, tekmovanje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 654; Prenosov: 72
Celotno besedilo (979,10 KB)

Opis: Biofeedback, temelječ na variabilnosti srčne frekvence (HRV biofeedback), neposredno spodbuja barorefleks, respiratorno sinusno aritmijo, parasimpatično aktivnost in stimulira različne homeostatične reflekse. Pri HRV biofeedbacku se ljudi uči počasnega dihanja pri njihovi resonančni frekvenci, ki se giblje med 6,5 in 4,5 dihalnimi ciklusi na minuto. Raziskave ugotavljajo, da naj bi tako dihanje pomagalo pri spoprijemanju s stresom in zniževanju anksioznosti. Namen naše magistrske naloge je bil preučiti učinkovitost avtogenega treninga na zniževanje anksioznosti, če mu dodamo HRV biofeedback. Na vzorcu 47 udeležencev, ki smo jih razdelili v dve skupini, smo preverjali, ali prihaja do razlik, če eno skupino naučimo dihanja pri njihovi specifični resonančni frekvenci, medtem ko so v kontrolni skupini udeleženci dihali s 5,5 dihalnimi ciklusi na minuto. Vsi udeleženci so prilagojen avtogeni trening izvajali dnevno v obdobju dveh tednov. Rezultati so pokazali, da je po intervenciji prišlo do pomembnega znižanja anksioznih simptomov pri obeh skupinah, ni pa prišlo do razlik med samima skupinama. Prav tako nismo zabeležili spremembe v variabilnost srčne frekvence pri udeležencih. Kljub temu naša intervencija omogoča enostavno prilagoditev različnih tehnik sproščanja s kombinacijo počasnega dihanja v območju resonančne frekvence, kar lahko učinkovito znižuje anksioznost pri subklinični skupini posameznikov.
Ključne besede: anksioznost, biofeedback, variabilnost srčne frekvence, avtogeni trening
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 960; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,43 MB)