| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševno zdravje osnovnošolskih učiteljev in prepoznavanje duševnih stisk pri učencih
Natalija Žist, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati nivo duševnega zdravja med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji in ugotoviti njegovo napovedno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk ter nudenju pomoči učencem v duševnih stiskah. Zanimalo nas je tudi, ali osnovnošolski učitelji menijo, da vedo dovolj o duševnih stiskah učencev in ali se njihova ocena lastne sposobnosti za obravnavo učencev v duševnih stiskah povezuje z njihovo zmožnostjo prepoznavanja in pripravljenostjo nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na vzorcu 230 osnovnošolskih učiteljev, smo izvedli dve logistični regresijski analizi in potrdili, da stopnja psihološkega blagostanja pri učiteljih pozitivno napoveduje njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Na podlagi izračunanih modelov logistične regresije pa nismo uspeli potrditi predpostavk, da stopnje stresa, anksioznosti in depresivnosti med učitelji negativno napovedujejo njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Kljub temu menimo, da je naša raziskava, ki je ena izmed redkih na tem področju, opozorila na pomembnost krepitve duševnega zdravja pri učiteljih in njihovega poznavanja duševnih stisk pri učencih za vzpostavljanje zdravega ter spodbudnega šolskega okolja.
Ključne besede: psihološko blagostanje, depresivnost, anksioznost, stres pri učiteljih, duševne stiske učencev
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 162; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

4.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Ključne besede: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Povezava zaznane socialne opore z anksioznostjo in perfekcionizmom pri študentih
Petra Žula, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava povezanost med zaznano socialno oporo s strani družine, prijateljev in pomembnih drugih, anksioznostjo kot potezo in prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. V raziskavi je sodelovalo 353 udeležencev (študentov), od tega 202 ženski in 151 moških. Podatke smo pridobili s pomočjo večdimenzionalne lestvice socialne opore, lestvice anksioznosti STAI in Frostove lestvice perfekcionizma. Analiza rezultatov na slovenskem vzorcu študentov je pokazala statistično značilno in negativno povezanost med zaznano socialno oporo in neprilagojenimi dimezijami perfekcionizma, zaznano socialno oporo družine in prijateljev ter anksioznostjo, prav tako med anksioznostjo in prilagojeno dimenzijo perfekcionizma organiziranost ter med zaznano socialno oporo družine in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Statistično značilna in pozitivna povezanost se je pokazala med prilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in zaznano socialno oporo družine ter anksioznostjo in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Na slovenskem vzorcu študentov smo preverjali tudi razlike med spoloma pri vseh treh spremenljivkah. Rezultati so pokazali, da študentke poročajo o višji ravni zaznane socialne opore in višji izraženosti prilagojene dimenzije perfekcionizma organiziranost, medtem ko študentje poročajo v višji izraznosti neprilagojenih dimenzij perfekcionizma. Rezultati kažejo na pomembnost ozaveščanja in poznavanja odnosa konstruktov zaznane socialne opore, anksioznosti in perfekcionizma med seboj.
Ključne besede: zaznana socialna opora, anksioznost, perfekcionizem, študenti, ocenjevanje
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 512; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (910,72 KB)

6.
Poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene nege
Elvira Žižek, 2019, diplomsko delo

Opis: Zavedati se moramo, da je poznavanje osnovnih značilnosti nekaterih duševnih motenj bistveno pri delu v kliničnem okolju. Pri svojem delu se medicinske sestre velikokrat srečujejo z določenimi oblikami duševnih motenj. Na podlagi aktualnosti teme smo želeli raziskati poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene nege, saj bolezen velja za eno izmed ključnih anksioznih motenj, katere število v današnjem svetu močno narašča.
Ključne besede: anksioznost, osveščenost, študij, medicinska sestra, pacient.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 855; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Odnos med anksioznostjo, kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij
Nej Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Iz polja raziskav, usmerjenih v proučevanje odnosa med kapaciteto delovnega spomina in matematično učinkovitostjo, izhajajo robustni dokazi o signifikantnem linearnem odnosu med kapaciteto delovnega spomina in matematično učinkovitostjo. Oznaka učinkovitost se v omenjenem polju raziskav nanaša na pogostost pravilnih odgovorov numeričnih operacij. Nikdar pa v te raziskave ni zajet drug vidik učinkovitosti, to je časovna učinkovitost. Model delovnega spomina, imenovan na času baziran model delitve virov, nam ponuja močno racionalo za predikcijo odnosa med kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij. V nalogi tako raziskujemo odnos med kapaciteto delovnega spomina, hitrostjo reševanja numeričnih operacij in anksioznostjo. Regresijske analize, uporabljene v nalogi, pričajo o signifikantnem linearnem odnosu med kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij. Nadalje rezultati naloge kažejo, da kapaciteta delovnega spomina pojasnjuje več variance v času reševanja numeričnih operacij, ko povečamo nivo kompleksnost serije numeričnih operacij oziroma povišamo število informacijskih elementov, ki morajo biti predmet upravljanja in začasnega shranjevanja. Drugi del naloge, ki je osredinjen na raziskovanje odnosa med anskioznostjo in kapaciteto delovnega spomina ter anksioznostjo in hitrostjo reševanja numeričnih operacij, ugotavlja odsotnost signifikantnega linearnega odnosa med anksioznostjo in kapaciteto delovnega spomina in preko mediatorskih analiz ugotavlja odsotnost mediatorskega učinka anksioznosti na hitrost reševanja numeričnih operacij.
Ključne besede: delovni spomin, anksioznost, na času baziran model delitve virov, numerične operacije
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 720; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (6,42 MB)

8.
Povezanost med rabo glasbe v vsakdanjem življenju in doživljanjem anksioznosti pri pouku angleščine
Gloria Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je preučevanje vloge anksioznosti pri pouku angleščine pri slovenskih učencih in dijakih, hkrati pa ugotavljanje, ali lahko formalna in neformalna raba glasbe v vsakdanjem življenju pripomore k zmanjševanju anksioznosti pri pouku angleščine. V raziskavi je sodelovalo 260 udeležencev treh starostnih skupin (peti in deveti razred osnovne šole ter dijaki četrtega letnika srednje šole) ter dveh programov dijakov (splošna gimnazija in srednja glasbena šola). Odgovori na demografska vprašanja in informacije o rabi glasbe v vsakdanjem življenju so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, podatki o doživljanju anksioznosti pri pouku angleščine pa so bili zbrani s pomočjo lestvice anksioznosti pri pouku angleščine (angl. Foreign Language Clasroom Anxiety Scale; FLCAS; Horwitz, Horwitz in Cope, 1986). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v doživljanju anksioznosti glede na spol, starost, program dijakov in zaključno oceno pri angleščini. Prav tako je bil potrjen obstoj statistično pomembnih razlik v doživljanju anksioznosti glede na vključenost udeležencev v pevski zbor, medtem ko pri drugih formalnih in neformalnih oblikah glasbenega udejstvovanja (npr. glasbena šola, plesna šola, igranje instrumentov, pogostost igranja instrumentov, petja, plesa, poslušanja glasbe v vsakdanjem življenju ter poslušanje glasbe pred poukom angleščine) te razlike niso bile prisotne. Izkazalo se je, da se višja stopnja anksioznosti izraža pri dekletih in udeležencih z nižjo zaključno oceno, glede na starostne skupine in programe dijakov doživljajo najvišjo stopnjo anksioznosti učenci petega razreda osnovne šole, najnižjo pa učenci devetega razreda osnovne šole, medtem ko dijaki srednje glasbene šole doživljajo višjo stopnjo anksioznosti od dijakov splošne gimnazije. Pridobljene ugotovitve dajejo vpogled v stopnjo doživljanja anksioznosti otrok in mladostnikov pri pouku angleščine, hkrati pa kažejo, da glasba pri pouku angleščine sama po sebi ne pripomore k zmanjševanju anksioznosti, temveč jo je potrebno uporabljati na premišljen in ustrezen način.
Ključne besede: anksioznost, pouk, angleščina, glasba, formalne in neformalne oblike
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 369; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
Življenje v tujini: primerjava nekaterih vidikov duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, in Slovencev, ki živijo v Sloveniji
Anemari Meznarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in primerjati nekatere vidike duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem med slovenskimi izseljenci v Nemčijo in Slovenci, ki živijo v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 390 oseb, od tega 214 slovenskih izseljencev v Nemčijo in 176 Slovencev, ki živijo v Sloveniji. Vsi so bili stari med 20 in 74 let. Vprašalnik, ki so ga izpolnjevali udeleženci, je bil sestavljen iz samoocenjevalne lestvice anksioznosti (SAS), samoocenjevalne lestvice depresivnosti (SDS) in lestvice zadovoljstva z življenjem (SWLS). Statistične analize so pokazale, da glede na izseljenstvo obstajajo statistično pomembne razlike v anksioznosti. Višjo raven anksioznosti so izražali Slovenci, ki živijo v Sloveniji, kar ni v skladu z našo predpostavko. Pri izraženosti depresivnosti in zadovoljstva z življenjem ni statistično pomembnih razlik. Pri pogostosti stikov Slovencev, ki živijo v Nemčiji, včlanjenosti v slovenska društva v Nemčiji in udeleževanju slovenskih dogodkov v Nemčiji tudi ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako se niso pokazale statistično pomembne razlike pri postavkah, kjer sta bila preverjana duševno zdravje in zadovoljstvo z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, glede na znanje nemščine, kjer se je sicer pokazalo višje zadovoljstvo z življenjem, nižji rezultati pa so bili doseženi na lestvicah anksioznosti in depresivnosti pri tistih, ki so svoje znanje nemščine ocenili na ravni C1.
Ključne besede: duševno zdravje izseljencev, depresija, anksioznost, zadovoljstvo z življenjem, izseljevanje
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 729; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Vpliv medijev na samopodobo mladih
Mojca Fifer, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Samopodoba predstavlja posameznikov odnos do samega sebe. Ključna je vloga medicinske sestre pri prepoznavanju nizke samopodobe, saj le ta lahko vodi v bolezensko stanje posameznika. Na samopodobo lahko vplivajo tudi mediji, kjer se mladi poistovetijo z medijsko osebnostjo in v njej tudi poiščejo ideal lepote. Mladi so najbolj vešči v uporabi družbenega omrežja, saj je to generacija, ki je odraščala z modernimi mediji. Na družbenih omrežjih se mladi med seboj družijo, komunicirajo, preživljajo prosti čas in tudi objavljajo fotografije. Namen: Namen našega diplomskega dela je bil raziskati, kakšen vpliv imajo mediji na samopodobo mladih. Raziskovalne metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, prav tako smo pri iskanju literature uporabili deskriptivno metodo dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je najbolj izpostavljen medij med mladimi družbeno omrežje. Rezultati so pokazali, da so mladi mnenja, da mediji vplivajo na samopodobo mladih. Prav tako smo ugotovili, da so mladi mnenja, da imajo mediji na punce večji vpliv, kot na fante in da imajo fantje višjo samopodobo. Diskusija in zaključek: Uporaba družbenih medijev ni sporna, vendar problem nastane takrat, kadar jih posameznik prekomerno in kompulzivno uporablja in ne more dneva preživeti brez družbenih omrežij.
Ključne besede: tradicionalni mediji, telesna samopodoba, zdravje, anksioznost, družbena omrežja, depresija, anksioznost.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 1594; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (473,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici