1. Ocena kakovosti aplikacije za podporo delovanja gasilcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMitja Mali, 2023, diplomsko delo Opis: Digitalizacija je dandanes postala globalna in skoraj neizogibna. Vedno več različnih profitnih in neprofitnih organizacij se poskuša digitalizirati in s tem optimizirati svoje poslovanje. Željo po digitalizaciji imajo tudi številne gasilske organizacije, ki poskušajo svoje delovanje podpreti z mobilno aplikacijo. Namenske mobilne aplikacije so lahko dobra in praktična nadomestitev klasičnih pozivnikov, ki so jih gasilci uporabljali pred tem. Ker lahko na trgu najdemo velik spekter podobnih aplikacij, smo se odločili, da bomo aplikacijo podjetja FireApp, d. o. o., vzeli pod drobnogled in ocenili njeno kakovost. Kakovost aplikacije bomo ocenjevali na podlagi anketnega vprašalnika, izpolnjenega s strani uporabnikov aplikacije, in predstavili odgovore. V diplomskem delu bomo preverili, ali je s pomočjo uporabe aplikacije možno skrajšati čas izvoza gasilcev na intervencijo v primerjavi z uporabo le klasičnih pozivnikov. Diplomsko delo bo lahko pripomoglo tako razvijalcem aplikacije za nadaljnje spremembe kot tudi gasilcem glede lažje odločitve o morebitnem nakupu aplikacije oziroma za spoznavanje njenih funkcij. Ključne besede: mobilna aplikacija, FireApp, gasilstvo, uporabniška izkušnja, anketni vprašalnik, digitalizacija, kakovost Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 457; Prenosov: 174
Celotno besedilo (2,26 MB) |
2. Podjetništvo mladih: izzivi, stališča in predlogi za politikoFilip Petrovič, 2023, diplomsko delo Opis: Brezposelnost mladih je v današnjem času vse večji izziv. Veliko mladih ima dokončano visoko stopnjo izobrazbe, vendar ima kljub temu težave pri iskanju ustreznega delovnega mesta, saj delovnih mest primanjkuje. Ena od možnih rešitev tega pojava je odločitev mladih za podjetništvo. V diplomskem delu smo vsebino razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavlili oziroma opredelili kaj podjetništvo mladih pomeni, nato smo predstavili izzive, s katerimi se mladi podjetniki soočajo, glede na raziskavo GEM (Globalni podjetniški monitor) opredelili stanje mladih podjetnikov, predstavili dejavnike uspeha mladih podjetnikov, pojasnili vlogo izobraževanja pri podjetništvu mladih in na koncu teoretičnega dela predstavili še politične ukrepe, ki bi spodbudile podjetništvo mladih. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave, ki smo jo opravili za namen te diplomske naloge. V sklepnem delu smo potrdili oziroma zavrnili hipoteze, postavljene v uvodnem delu. Sklenemo lahko, da je podjetništvo mladih zelo aktualna tema o kateri je zaenkrat narejenih premalo raziskav in premalo je debat na tem področju. Še posebej lahko izpostavimo področje izobraževanja mldih o podjetnitvu, ki ga je bistveno premalo in bi ga bilo potrebno vključiti v vse ravni izobraževanja. Ključne besede: podjetništvo, mladi, podjetništvo mladih, Globalni podjetniški monitor, anketni vprašalnik Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 184
Celotno besedilo (5,20 MB) |
3. Izdelava in vpeljava orodja za preverjanje kulture varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju : magistrsko deloVanja Mlinarič, 2022, magistrsko delo Opis: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane. Ključne besede: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 1002; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,27 MB) |
4. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, diplomsko delo Opis: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance. Ključne besede: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 745; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,23 MB) |
5. Kalčki kot alternativna krma za rejne živali : magistrsko deloAnja Pečoler, 2022, magistrsko delo Opis: Kalčki predstavljajo dober vir vitaminov in mineralov ter so v prehrani ljudi zelo priporočljivi. V nalogi je s pomočjo anketnega vprašalnika preverjeno, ali je pridelava kalčkov za krmo rejnih živali poznana med kmetovalci ter zaposlenimi v kmetijskem sektorju Slovenije. Ocenjena je ekonomičnost pridelave kalčkov na srednje veliki kmetiji za 20 krav molznic in ali lahko ječmenovi kalčki nadomestijo del močnih krmil v obroku. V anketi je 60 % anketiranih odgovorilo, da možnosti vključevanja kalčkov v krmo rejnih živali ne poznajo in 40 %, da so za to že slišali preko različnih virov. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa v zimskem obdobju, se jim pridelava kalčkov za potrebe krme zdi dober nadomestek trave za zagotavljanje sveže krme. Glede na sestavo krmnega obroka za 20 krav molznic ni mogoče v celoti nadomestiti močne krme z ječmenovimi kalčki. Le-ti lahko nadomestijo le del močnih krmil in travne silaže. Krmni obrok za kravo molznico s kalčki stane 4,88 € dnevno, brez ječmenovih kalčkov pa 3,49 €. Ključne besede: ječmenovi kalčki, alternativna krma, anketni vprašalnik, ekonomika Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 809; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,36 MB) |
6. Vpliv epidemije COVID-19 na izbiro plastične embalaže : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaEva Žertek, 2022, diplomsko delo Opis: Po pojavu virusa COVID-19 se je spremenil način življenja, predvsem pa so se spremenile naše nakupovalne navade. Ljudje smo pogosteje začeli uporabljati plastično embalažo tako živilskih izdelkov kot tudi neživilskih izdelkov. Bolj pogosto smo začeli uporabljati tudi plastične vrečke, kamor smo lahko shranili živila, in tako živeli s prepričanjem, da nas zdaj virus ne more okužiti oziroma priti v naša telesa. V diplomski nalogi torej obravnavamo vpliv epidemije COVID-19 na izbiro plastične embalaže. V prvem delu smo najprej predelali teoretične osnove, nato smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili rezultate o uporabi plastične embalaže in analizirali, kako so se navade anketirancev spremenile zaradi virusa. Na koncu smo preverili hipoteze, ki smo si jih zastavili in ugotovili glede na anketni vprašalnik, da epidemija na vzorec ni imela tolikšnega vpliva. Ključne besede: COVID-19, plastična embalaža, plastične vrečke, plastična embalaža živil, plastična embalaža neživilskih izdelkov, anketni vprašalnik Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 863; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,01 MB) |
7. PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II. : projektna nalogaSara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih. Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II. Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1671; Prenosov: 262
Celotno besedilo (46,27 MB) |
8. Analiza perspektiv pridelave sladkorne peseMaja Škrinjar, 2020, magistrsko delo Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese. Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1635; Prenosov: 308
Celotno besedilo (2,04 MB) |
9. Gibalne/športne vsebine za 3-4 leta stare otrokeTea Štampalija, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomembnost gibalnih vsebin za 3–4 leta stare otroke in raziskali, katere gibalne/športne vsebine, katera učna metoda in katera učna oblika se največkrat izvajata v predšolski vzgoji. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok od tretjega do četrtega leta, predstavili smo pomen gibalnih dejavnosti za otrokov razvoj ter se posvetili pomenu gibalnih dejavnosti za otrokov gibalni in celostni razvoj. V empiričnem delu smo na osnovi anketnih vprašalnikov med vzgojitelji/vzgojiteljicami ugotavljali pomembnost športnih/gibalnih vsebin za 3–4 leta stare otroke, katere športne/gibalne vsebine se izvajajo, koliko vsebin se izvaja ter česa se v vrtcu ne izvaja, pa bi se moralo izvajati. Vzorec je sestavljalo 50 vzgojiteljev/vzgojiteljic dolenjskih vrtcev, ki vodijo vzgojno-izobraževalni proces otrok, starih 3–4 leta. S pomočjo t-testov za neodvisne vzorce smo zavrnili vseh 5 hipotez, kar pomeni, da ne obstajajo statistično značilne razlike v posluževanju gibalnih športnih vsebin ob glasbi glede na izobrazbo v večkrat tedenskem izvajanju načrtovanih in vodenih gibalnih/športnih dejavnosti glede na okolje, v katerem so zaposleni, v večkratnem izvajanju poligona kot učni obliki glede na leta zaposlitve, v posluževanju učne metode igre glede na starost in v aktivnem vključevanju v aktivnosti otrok med izvajanjem gibalnih/športnih vsebin glede na leto zaposlitve. Ključne besede: anketni vprašalnik, predšolski otrok, od 3 do 4 let, športne/gibalne vsebine, t-test za neodvisne vzorce Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 2203; Prenosov: 655
Celotno besedilo (1,93 MB) |
10. Seznanjenost staršev z uporabo probiotikov pri otrocihŽiva Frešer, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih.
Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike.
Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok. Ključne besede: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik Objavljeno v DKUM: 24.05.2019; Ogledov: 1607; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,32 MB) |