| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
E-Skiroji v cestnem prometu
Aleksija Rainer, 2021, diplomsko delo

Opis: Električni skiroji, znani kot e-skiroji, so postali eden izmed bolj zaželenih izdelkov na trgu. So lahki, udobni, enostavni za uporabo in idealni za hitro vožnjo po prometnih urbanih področjih. So okolju prijazni in pomagajo pri odpravljanju zastojev v mestnih središčih ter pri pomanjkanju parkirnih mest. Kljub veliko prednostim prinašajo tudi nekatere slabosti in nevarnosti. Ker jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, lahko hitro privede do prometne nesreče in nastanka poškodb. V diplomski nalogi smo opisali električne skiroje, njihove tehnične karakteristike (e-skiroja Xiaomi Pro 2), prednosti, slabosti in nevarnosti e-skirojev v prometu, zakonodajo ter zavarovanje mikro mobilnosti, pod katero spadajo tudi električni skiroji. Prikazali smo tudi statistične podatke nesreč z e-skiroji v Sloveniji za leto 2019, 2020 in 2021 (januar–junij), podatke ankete neuporabnikov in uporabnikov e-skirojev ter analizo vožnje z e-skirojem Xiaomi M365 Pro. Ugotovili smo, da ni veliko prometnih nesreč z e-skiroji, ponavadi gre za prometne nesreče z bočnim trčenjem pri neupoštevanju pravil o prednosti, z lažjimi poškodbami. Podatki anket kažejo, da vozniki e-skirojev upoštevajo navodila in zakone. Anketirancem se e-skiro ne zdi nevaren, prometnih nesreč in konfliktov skoraj ni, povprečna vožnja je 15 minut, glavni razlog uporabe e-skiroja je izogib gneči in prihranek s časom.
Ključne besede: električni skiro, cestni promet, varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, anketiranje
Objavljeno: 14.09.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih med študenti in zaposlenimi na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede
Tjaša Pangerl, 2019, diplomsko delo

Opis: Z Uredbo (EU) 1169/2011 je na območju Evropske Unije določeno, katere informacije o živilu morajo biti obvezno navedene. Poleg obveznih označb najdemo na predpakiranih živilih tudi neobvezne označbe, ki kažejo na višjo kakovost živila ali posebno obdelavo živila v predelavi. Na predpakiranih živilih je tako veliko informacij, ki potrošnikom nudijo možnost izbire najprimernejšega zanje, vendar jih potrošniki pogosto ne razumejo ali ne poznajo. Z diplomskim delom smo želeli izvedeti, ali študenti in zaposleni na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru vedo, katere informacije morajo biti na predpakiranih živilih in ali poznajo dodatne označbe ter če jih poznajo, kako pogosto se odločajo za nakup živil z dodatnimi označbami. Do statistično značilnih razlik je prišlo med študenti in zaposlenimi živilih pri poznavanju in razumevanju Evropskega logotipa za ekološko kmetijstvo. Rezultati so pokazali, da spol delno vpliva na poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih. Odgovori študentov študijskega programa Varnost hrane v prehrambeni verigi se niso statistično značilno razlikovali od odgovorov ostalih študentov, prav tako se zaposleni in študenti približno enako pogosto odločajo za nakup izdelkov z nekaterimi dodatnimi označbami kakovosti.
Ključne besede: označevanje, predpakirano živilo, anketiranje, potrošniki
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 576; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih potrošnikov Zahodne Slovenije
Martin Kozmos, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Z vidika varovanja zdravja potrošnikov in varstva pred poneverbami imamo v EU in v Sloveniji jasno zakonodajo o tem katere označbe so na predpakiranih živilih obvezne in katere se nanašajo na kakovost živil. V poplavi informacij, ki so na označbah, se poraja vprašanje, ali se potrošnik znajde, ni zaveden in se zna odločiti za nakup po svojih pričakovanjih. V anketi o poznavanju in razumevanju obveznih in označb kakovosti na predpakiranih živilih ter nakupovalnih navadah je sodelovalo 126 potrošnikov iz kohezijske regije Zahodna Slovenija. Rezultati analize so pokazali, da anketiranci na embalaži najpogosteje vidijo logotip Pridelano/proizvedeno brez GSO (92,3 %), ki ga tudi najbolj razumejo (61,9 %). Najpogosteje izbirajo živila označena z logotipom Izbrana kakovost (57,1 %) in Pridelano/proizvedeno brez GSO ter z EU logotipom za ekološko kmetijstvo (49,2 %). Kar 86,5 % ve, da je gluten v pravih žitih, vsi vedo, da je na na živilih obvezna navedba datum minimalne trajnosti ali datum uporabe, več kot 80 % pozna večino obveznih informacij na označbah hranilnih vrednosti. Več kot dve tretjini (76–77 %) potrošnikov misli, da je potrebno označevati tudi živalske proizvode, če so bile živali krmljene z GS krmo. Izobrazba potrošnika in višina mesečnega dohodka ne vpliva na poznavanje obveznih označb na živilu, vpliva pa na skoraj vse testirane nakupovalne navade.
Ključne besede: predpakirano živilo / označevanje / anketiranje / potrošnik / poznavanje označb / razumevanje označb
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 624; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Trajnostna mobilnost v občini polzela
Laura Skornšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Veliko mest se sooča z negativnimi vplivi, ki jih povzroča cestni promet. Prebivalci mest se srečujejo z negativnimi stranskimi učinki: nesreče, prometni zastoji, povečan hrup, prevelika koncentracija izpušnih plinov. Zato slovenska in evropska mesta v današnjem času dajejo velik poudarek pojmu trajnostna mobilnost. Cilj trajnostne mobilnosti je spodbujati ljudi k uporabi bolj trajnostnih načinov prevoza (javni potniški promet, kolo, hoja), zmanjšati onesnaženost okolja ter izboljšati zdravje ljudi. V magistrskem delu predstavljamo trajnostno mobilnost v občini Polzela. Ker je pojem trajnostna mobilnost zelo širok, smo se v magistrskem delu v raziskovalnem delu osredotočili na javni potniški promet. V raziskovalnem delu se nismo osredotočili na celotno območje občine Polzela, ampak smo se usmerili na naselja, ki spadajo pod občino Polzela: Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe. Znotraj raziskovalnega dela smo anketirali prebivalce naselij Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe o njihovi mobilnosti do centra Polzele. Na podlagi tega smo predlagali rešitev, ki bi izboljšala mobilnost prebivalcev naselij Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe do centra Polzele.
Ključne besede: občina Polzela, javni potniški promet, anketiranje, trajnostna mobilnost
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 702; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

5.
POTOVALNI VZORCI V OBČINI ŠMARTNO OB PAKI
Ines Dobnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V občini Šmartno ob Paki je bila izvedena prva raziskava o potovalnih navadah prebivalcev, s poudarkom na starejši populaciji. V njenem okviru so člani petdesetih gospodinjstev z okoliških krajev v juliju 2015 odgovarjali na vprašanja o lastništvu osebnega avtomobila, številu potovanj na dan, namenu, času in trajanju potovanj ter uporabljenih prometnih sredstvih. Zbrani podatki omogočajo celovit pregled nad značilnostmi potovalnih navad prebivalcev obravnavanega območja, hkrati pa lahko služijo kot statistična osnova za uvajanje novih ukrepov na področju urejanja prometa in mobilnosti ter za spremljanje njihove uspešnosti
Ključne besede: potovalne navade, potovalni vzorci, anketiranje, analiziranje
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 969; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
SEGMENTIRANJE ODJEMALCEV IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Zdenka Grlica, 2016, magistrsko delo

Opis: Različni dejavniki v okolju in tudi znotraj samih izobraževalnih organizacij so privedli do padanja števila vpisanih študentov. Izvajalci izobraževalnih storitev se z nastalimi razmerami različno soočajo. Ena od možnosti, ki jim je na voljo, so tudi na osnovi dobro zasnovanih strateških načrtov izpeljane promocijske akcije. Izhodišče za pripravo strateških načrtov promocije je seveda poznavanje razmer na trgu, lastnih prednosti in slabosti ter ciljnih skupin. V teoretičnem delu smo zato najprej predstavili pojem, pomen in proces strateškega marketinga v izobraževanju, in sicer od strateške analize in diagnoze, strateškega načrtovanja marketinga do izvajanja in nadzora. Podali smo teoretična izhodišča za segmentiranje in določanje ciljnih trgov in segmentiranje umestili v okvir strateškega marketinga. V empiričnem delu smo predstavili rezultate primarne raziskave. V raziskavo smo vključili redne in izredne študente treh izobraževalnih organizacij s sedežem v Celju, ki izvajajo študijske programe ekonomske smeri z različnimi stopnjami končne izobrazbe na dodiplomskem študiju. Na osnovi načina študija smo a priori oblikovali šest segmentov. Pri zbiranju podatkov smo se odločili za kvantitativno metodo anketiranja. Kot tehniko anketiranja smo izbrali osebno anketiranje, ki smo ga izvedli novembra 2015 in januarja 2016. V empirični del raziskave smo vključili 389 pravilno izpolnjenih vprašalnikov. Podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programske opreme SPSS, verzija 20.0. V raziskavi smo opravili opisno oziroma deskriptivno analizo, analizo variance in (multiplo) diskriminantno analizo. Z deskriptivno analizo smo prikazali osnovne značilnosti vzorca in spremenljivk, na primer frekvence, deleže, povprečne vrednosti in standardne odklone. Z analizo variance smo preverili enakost povprečij štirih skupin odvisnih spremenljivk – demografskih, socioekonomskih, psihografskih in vedenjskih – glede na neodvisno spremenljivko način študija. S tem smo dobili informacije, ali so razlike v povprečjih odvisnih spremenljivk statistično značilne (oziroma ali jih lahko posplošimo na populacijo, ki jo proučujemo). Najprej smo z izrisom histogramov preverili, ali se odvisne spremenljivke normalno porazdeljujejo, nato pa preverili enakost oziroma homogenost varianc z Levenovim testom. Glede na dobljene rezultate Levenovega testa smo preizkus enakosti povprečij izvedli s pomočjo Welchovega testa. Ker nas je zanimalo, med katerimi segmenti prihaja do statistično značilnih razlik, smo v nadaljevanju opravili post hoc Tukeyjev test. Najprej smo iskali statistično značilne razlike med segmentoma rednih in izrednih študentov znotraj posamezne izobraževalne organizacije, nato med dvema izobraževalnima organizacijama oziroma njihovimi pari. Z (multiplo)diskriminantno analizo smo želeli ugotoviti, po katerih odvisnih spremenljivkah se opredeljeni segmenti najbolj razlikujejo. Najprej smo z Boxovim M-testom preverili enakost variančno-kovariančnih matrik. Nato smo določili relativno pomembnost diskriminantnih spremenljivk in koeficient kanonične korelacije ter statistično značilnost diskriminantnih spremenljivk. Sledil je izračun korelacijskih koeficientov med diskriminantnimi in merjenimi spremenljivkami. Na osnovi rezultatov opravljenih analiz smo opravili primerjavo med segmenti in potrdili le eno od treh hipotez, ki so se nanašale na pojav statistično značilnih razlik glede treh skupin spremenljivk med segmenti znotraj izobraževalnih organizacij. Segmenti študentov se statistično značilno razlikujejo glede na vedenjske spremenljivke znotraj posamezne izobraževalne organizacije. Na drugi strani smo potrdili vse hipoteze, ki so se nanašale na pojav statistično značilnih razlik glede štirih skupin spremenljivk med segmenti med izobraževalnimi organizacijami.
Ključne besede: terciarno izobraževanje, marketing, strateško načrtovanje, segmentiranje, anketiranje, statistično značilne razlike
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 896; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

7.
Izvedba kakovostnega spletnega anketiranja: analiza spletne ankete o zadovoljstvu strank z računovodskimi servisi
Maruša Krajnc, 2015, diplomsko delo

Opis: Razvoj tehnologije in vsakodnevna uporaba interneta sta dejavnika, ki sta najbolj vplivala na razvoj spletnega anketiranja. Spletno anketo anketirani izpolnjujejo brez prisotnosti anketarja, izdelana pa je v spletnem orodju, ki je dostopno na internetu. Pripravi in oblikuje jo lahko vsakdo, ki ima osnovno računalniško znanje. Anketiranci prejmejo povabilo za izpolnjevanje, spletno anketo pa lahko izpolnjujejo v času, ki jim ustreza. Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj spletnih anket, značilnosti spletnega raziskovanja, načela pri izdelavi spletnih anket in oblikovanje spletnega vprašalnika. Podrobneje smo obravnavali napake, ki se lahko pojavijo, in prednosti ter slabosti spletnega anketiranja. V praktičnem delu smo preučevali spletni orodji 1KA in Google, ki sta brezplačno dostopni. Anketa zadovoljstva strank z računovodskimi servisi, ki smo jo pridobili iz spletne strani Gospodarske zbornice Slovenija, nam je bila v pomoč, da smo prikazali vrste vprašanj, ki jih spletni orodji 1KA in Google podpirata. Dokazali smo, da se lahko spletne ankete uporabljajo tudi v zvezi z računovodstvom. Na koncu diplomskega projekta smo še naredili primerjavo uporabljenih spletnih orodij.
Ključne besede: spletno anketiranje, spletna anketa, spletni vprašalnik, spletno orodje.
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 2645; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
9.
ANKETA KOT RAZISKOVALNI INSTRUMENT V GERMANISTIČNEM ŠTUDIJU - IZDELAVA, PREDELAVA IN INTERPRETACIJA
Nataša Vidovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Anketiranja oziroma raziskovanja s pomočjo anketnih vprašalnikov se iz različnih razlogov poslužuje praktično vsako negospodarsko in gospodarsko, zasebno in poklicno področje z namenom pridobitve, predelave ter na koncu tudi interpretacije zbranih podatkov. Na začetku se seveda postavi vprašanje ali domneva, ki jo želimo z anketiranjem bodisi potrditi ali ovreči. Področje germanistike zavzema z vidika anketiranja zelo ozko področje, saj na začetku določa nekatere predpostavke, ki jih morajo tako izvajalci ankete, kakor tudi sami anketiranci izpolnjevati (t.j. znanje nemščine). V diplomski nalogi se je avtorica v prvem delu posvetila vrstam, zgradbi in postopku izdelave anket ter zbiranju informacij, predelavi zbranih informacij in interpretaciji rezultatov. V drugem delu se je avtorica posvetila posebnemu področju anketiranja, in sicer področju germanistike (namen, posebnosti) ter tudi sama izdelala in izvedla konkretno anketo med bodočimi germanisti. Rezultati ankete so prav tako del predložene diplomske naloge.
Ključne besede: anketa, anketiranje, vrste anket, ciljna skupina, germanistika
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1707; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
POTOVALNE NAVADE OBISKOVALCEV FITNES CENTROV
Mitja Duh, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so s spletno anketo pridobljeni podatki o potovalnih navadah obiskovalcev fitnes centrov. S pomočjo teh podatkov smo ugotavljali, ali so anketiranci bolj osveščeni, kar se tiče varovanja okolja z uporabo drugih, bolj ekoloških oblik prevoza, kot so javni potniški prevoz, kolo in hoja.
Ključne besede: potovalne navade, anketiranje, fitnes center
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1013; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici