Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo podrobno opisali vodilna pristopa razvoja programske opreme Scrum in Kanban. Pristopa smo med seboj tudi primerjali. Tako smo jasno definirali njune prednosti, slabosti in podobnosti. Preučili smo tudi orodja, povezana s tema dvema pristopoma, in razložili njihovo vlogo pri zagotavljanju optimiziranega toka dela. Izvedli smo anketo v zvezi s to temo in tako pridobili ključne podatke o uspešnosti teh metod v Sloveniji. Rezultate smo nato uspešno primerjali, analizirali in interpretirali.
Ključne besede: Kanban, Scrum, ekipe, anketa, orodje
Objavljeno v DKUM: 22.12.2023; Ogledov: 836; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Kunčje meso ima izredne hranilne vrednosti in tudi dietične vrednosti. Meso štejemo med belo meso, saj je na videz najpodobneje piščančjemu mesu. Primerno je za kuhanje, pečenje in za predelavo. Vsebuje izredno majhne količine maščob in holesterola ter mnogo nujno potrebnih (esencialnih) hranljivih snovi (esencialnih aminokislin, nenasičenih maščobnih kislin, kalcija, bakra, železa, vitaminov B-skupine). Zaradi teh lastnosti in majhne vrednosti natrija in nizke energijske vrednosti je meso priznano kot dietetično in posebno primerno za dieto bolnikov z arteriosklerozo, povišanimi lipidi (holesterol, trigliceridi) in povečano sečno kislino v krvi. Priporočajo ga tudi želodčnim bolnikom in starostnikom. V diplomskem delu so na podlagi ankete predstavljeni zbrani podatki o zanimanju za kunčje meso. Anketa je temeljila na vprašanjih o tem, kako pogosto potrošnik zauživa kunčje meso, kakšni so razlogi za njegovo vključevanje v jedilnik, kakšen je najpogostejši način priprave mesa (juha, pečeno na žaru, ocvrto meso, golaž), kaj je potrošniku pomembno pri nakupu kunčjega mesa (cena, izgled, poreklo, način prireje …), kakšna oblika pakiranja mu najbolj ustreza (cel kunec, v kosih  zadnje in sprednje noge, v kosih  kunčji hrbet), koliko je pripravljen odšteti pri nakupu kunčjega mesa, kje najraje kupuje meso (trgovina, tržnica, neposredno na kmetiji), ali bi raje kupoval slovensko kunčje meso ali meso iz uvoza, itd. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni s strani večjih rejcev kuncev v Sloveniji, s katerimi so bili izvedeni intervjuji. V intervjujih se večina vprašanj usmerja v iskanje odgovorov, kdo so njihovi ciljni kupci, s kakšnimi ovirami se srečajo od začetka reje do prodaje mesa, kdaj je reja ekonomsko upravičena in kakšen obseg reje imajo sami doma.
Ključne besede: kunčjereja, kunčje meso, kunci, analiza, anketa
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 45
Celotno besedilo (758,74 KB)

Opis: Meso kot del prehrane je bolj ali manj nepogrešljiv del naših življenj. Glede na to, da se kmetije na Koroškem v veliki meri ukvarjajo s prirejo bikov pitancev, smo nalogo osnovali na ugotavljanju, kakšno je povpraševanje po govejem mesu na tem območju. Predvsem nas je zanimalo, kako pogosto ljudje uživajo meso in konkretno govedino ter kateri so dejavniki, ki najpomembneje vplivajo, da se potrošniki odločijo za nakup dotičnega izdelka. V prvem delu naloge je navedenih nekaj statističnih podatkov v povezavi s samooskrbo v Sloveniji ter porabo mesa na posameznika. Sledi nekaj o marketinškem spletu, ki je kasneje osnova za pripravo točno določenega modela na primeru Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge. Gre za organizacijo, ki deluje na Koroškem na področju odkupa mesa, mleka in lesa. Pred kratkim so ustanovili skupino proizvajalcev, ki bo oziroma že nudi kakovostno meso znanega porekla, saj je proizvedeno lokalno. Drugi del naloge je namenjen analizi rezultatov, primerjavi z našimi predpostavkami in ugotavljanju, kateri so tisti dejavniki, ki so bistvenega pomena pri nakupni odločitvi. V zadnjem delu pa je predstavljena uporaba naših rezultatov v konkretnem modelu, in sicer smo glede na potrošniške zahteve pripravili trženjski splet, v katerem smo okvirno zastavili posamezne komponente, kakšna naj bo torej cena, kje naj se meso prodaja, kako naj se promovira in kakšne tipe izdelkov bi bilo sploh primerno ponuditi na trgu.
Ključne besede: povpraševanje, govedina, marketinški splet, anketa, analiza
Objavljeno v DKUM: 06.06.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: V diplomskem delu je bila s pomočjo metode simulacijskega modeliranja razvita planska modelna kalkulacija skupnih stroškov pridelave industrijske konoplje za čaj, sorte »KC-DORA«, in sicer na podlagi tehnološko-ekonomskih podatkov s posestva Sončni raj v Malečniku. Kalkulacija skupnih stroškov je bila razvita v elektronski preglednici Microsoft Excel. V drugem delu raziskave je bila z namenom definiranja profila potencialnega potrošnika strukturirana in izvedena anketa. Slednja je bila pripravljena in analizirana s pomočjo 1ka spletne strani. Rezultati raziskave kažejo, da je v analiziranem primeru posestva Sončni raj pridelava industrijske konoplje za čaj ekonomsko upravičena, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti večja od 1 (Ke = 9,70). V primerjavi z do sedaj opravljenimi raziskavami drugih raziskovalcev ugotavljamo, da je v teh primerih pridelave industrijske konoplje za čaj vrednost koeficienta ekonomičnosti večja (v analiziranem primeru Ke = 17,91). Ugotavljamo, da je ocena vrednosti koeficienta ekonomičnosti tako odvisna od vhodnih tehnološko-ekonomskih podatkov pridelave. Pri anketirancih prevladujejo ženske. Največ anketirancev je starih med 21 in 50 let. Ugotavljamo, da je potrošnikom dokaj pomembno, da je na embalaži zapisan tudi recept za uporabo in da je čaj ekološkega porekla, za katerega so pripravljeni plačati od 10 do 20 % več. V izvlečke iz konoplje (smola, kapljice) anketiranci v celoti zaupajo in tudi večina jih je že slišala za dva glavna kanabinoida v konoplji (CBD, THC). Predpisov za gojenje konoplje v Sloveniji ne poznajo dobro, kar ni presenetljivo, ker so to specifične zadeve, ki se tičejo bolj pridelovalcev samih.
Ključne besede: ekonomika, anketa, marketing, industrijska konoplja, študija primera
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1326; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Izhodišča: Zadovoljstvo je čustveni odziv na uporabnikovo izkušnjo s storitvijo. Razvije se kot posledica primerjave predhodnih pričakovanj in doživete izkušnje. Občutek zadovoljstva je izrazito subjektiven in ima tako čustvene kot kognitivne vzroke. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev sekundarne ravni in identificirati področja, kjer obstaja možnost za izboljšave. Raziskovalna metodologija V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja z vprašalnikom zaprtega tipa. Vprašalnik je obsegal tri demografska vprašanja in vprašanja o izkušnji hospitalizacije po petih kategorijah: sprejem v bolnišnico, odnos zdravnikov, odnos medicinskih sester, zdravje pacienta, bolnišnično okolje, odpust iz bolnišnice in ocena splošnega zadovoljstva. Anketirali smo 100 pacientov v neslučajnem namenskem vzorcu populacije. Uporabili smo statistične teste: parni t-test, Spearmanov koeficient korelacije, Kolmogorov-Smirnov test, Mann Whitney test, Levenov test enakosti varianc in test ANOVA. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so pacienti zadovoljni z zdravstvenimi storitvami in bi sodelujočo bolnišnico tudi priporočili svojim prijateljem. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva uporabnikov je 3,82. Rezultati kažejo statistično pomembno razliko v oceni odnosa medicinskih sester in zdravnikov (t = -10,21; p < 0,001). Obstaja statistično pomembna povezava (r = 0,423; p < 0,001) med hitrostjo obravnave in splošnim zadovoljstvom uporabnikov. Glede na spol (Z = -3,373; p = 0,709) in starost (F = 1,564; p = 0,167) pa statistično pomembne razlike v splošnem zadovoljstvu niso bile ugotovljene. Diskusija in zaključek: Ankete o zadovoljstvu pacientov omogočajo vpogled v pacientovo oceno o našem delu. Ugotovljeno je bilo, da so pacienti najpogosteje nezadovoljni, če jih ne poslušamo, jim namenimo premalo časa in jim ne posredujemo informacij na dovolj razumljiv način.
Ključne besede: sekundarno zdravstveno varstvo, pacient, medicinska sestra, zdravnik, anketa, kakovost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1760; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,55 MB)