| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Anglizismen in dem bereich kosmetik am beispiel von vlog-beiträgen zwei vloggerinnen
Barbara Štaher, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Anglicizmi na področju kozmetike na primeru vlogov dveh vlogerjev je namen predstaviti, kaj sploh so anglicizmi, kako je prišlo do uporabe anglicizmov v kozmetiki ter kako jih mladi sprejemajo v vsakodnevni rabi. Za primer rabe anglicizmov smo si izbrali dve nemški vlogerki in spremljali njune posnetke na internetu. Angleščina velja kot internacionalni jezik, zato ga skoraj vsak razume. Tudi v nemškem jeziku so razširjeni anglicizmi, saj skoraj vsak mladostnik, ki uporablja internet in socialna omrežja, naleti na besede kot sta lajkati ali folowati. To so izrazi, preneseni iz angleškega jezika. Če pogledamo natančneje, v današnjem času skoraj 100 milijonov ljudi na svetu govori nemško, ampak veliko od teh govori nemščino zelo malo, ker je vpliv anglicizmov zelo velik. Večina Nemcev ne uporablja več nemških izrazov za določene stvari, kot sta na primer majice ali hlače, ampak uporabljajo anglicizme kot T-Shirt ali Jeans. Veliko Nemcev je strah oz. se počutijo neprijetno govoriti samo v svojem jeziku, samoumevno se jim zdi uporabljati tudi anglicizme. Najbolj priljubljeni so anglicizmi pri mlajši generaciji. Pri njih lahko vidimo vsakodnevno rabo le-teh, kajti oni ne iščejo po internetu, ampak surfajo po njem in tako, kot že zgoraj napisano, lajkajo slike in ne všečkajo itd. Anglicizme lahko najdemo v nemščini že od začetka šestdesetih let. Tako so en čas uporabljali le malo angleških izrazov, a se je po letu 1990 vse spremenilo. Uporaba anglicizmov se je zelo povečala. Tako lahko rečemo, da je v zadnjih 50-ih letih postala angleščina zelo dominanten jezik v veliko državah, ne samo v Nemčiji. Tako lahko vsako leto najdemo več angleških besed v nemškem jeziku. Razlogov za rabo anglicizmov v nemščini je več. Eden od teh bi lahko bil ta, da oba jezika spadata med germanske jezike.
Ključne besede: anglicizmi, kozmetika, vlog, Youtube, kozmetični izdelki
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Anglicizmi v spletnem oglaševanju na Facebooku (študija primera)
Lina Dvoršak, 2018, diplomsko delo

Opis: S pojavom globalizacije se je povečal vpliv angleščine na slovenščino. To opazimo na različnih področjih, predvsem v spletnem oglaševanju. V diplomskem delu s pomočjo literature izdelamo teoretično podlago za omenjen pojav. Razložimo osnovne koncepte oglaševanja in družbenih medijev ter vpliva angleškega jezika na slovenski jezik. Opišemo jezik oglasov in zakonsko podlago za njegovo uporabo. V teoretičnem delu predstavimo anglicizme, za katere v empiričnem delu s kvantitativno raziskavo ugotavljamo pogostost in posebnosti njihove uporabe v oglaševanju na Facebooku. Na koncu izpostavimo nekaj posebnosti, ki se v oglasnih sporočilih pojavljajo, in odgovorimo na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: anglicizmi, oglaševanje, spletno oglaševanje, Facebook
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 426; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Proces adaptacji zapożyczeń językowych
Mateusz Warchał, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prilagajanje prevzetih besed: socio- in psiholingvistični dejavniki različenja anglicizmov v izbranih slovanskih jezikih Prilagajanje prevzetih besed se med drugim uresničuje na didaktičnem, glotodidaktičnem in prevajalskem področju. Eden izmed praktičnih rezultatov jezikovne analize je ugotavljanje splošnojezikovnih pravil, načinov in mehanizmov adaptacije. Prispevek poskuša pokazati prevzemanje tujih besed na fonološki, morfološki in semantični ravni, in sicer s pomočjo izbranih angleških izposojenk v slovenskem, hrvaškem, srbskem in bosanskem jeziku.
Ključne besede: jezikoslovje, psiholingvistika, sociolingvistika, anglicizmi, anglizmi, internacionalizmi, slovanski jeziki, primerjalna metoda
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 424; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (258,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost v slovenščini
Irena Stramljič Breznik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek vzorčno prikazuje možnosti vraščanja anglicizmov v slovenski besedotvorni sistem na podlagi paberkovalno zbranega gradiva v netradicionalni in k afektaciji težeči uporabi jezika mladih na spletu ter pri ustvarjanju publicističnih priložnostnic.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, tvorjenke, besedne družine, anglicizmi
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 661; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (224,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
ANGLICIZMI IN GERMANIZMI V SLOVENSKI IZDAJI POLJUDNOZNANSTVENE REVIJE SCIENCE ILLUSTRATED
Anja Kokot, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati germanizme in anglicizme v šestih slovenskih izdajah poljudnoznanstvene revije Science Illustrated iz leta 2014. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri se je na področju poljudne znanosti prevzeto besedišče iz angleščine in nemščine ohranilo skozi čas. Prav tako so nas zanimali slovenski ekvivalentni izrazi germanizmov oziroma anglicizmov ter etimološki izvor besed. S pomočjo korpusa Gigafida smo želeli ugotoviti, kako pogosto se germanizmi in anglicizmi pojavljajo v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se dotaknili pojma prevajanje, zgodovine prevajanja in najpomembnejših konceptov prevajalskih teorij, ki so bistveni pri prevajanju strokovnih besedil, kamor sodijo poljudnoznanstvena besedila. Prav tako smo se dotaknili stikov slovenščine z nemščino in angleščino skozi čas. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz analize germanizmov in anglicizmov iz omenjene revije. Ugotovili smo, da za večino anglicizmov in germanizmov v reviji ne obstaja slovenski ekvivalent, saj so v večini primerov v člankih že uporabljeni slovenski izrazi, kadar ti obstajajo. Kadar pa slovenska ustreznica ne obstaja, je uporabljen prevzeti izraz s podano razlago v slovenščini. Ugotovili smo tudi, da se izrazi najdeni v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa Gigafida, pojavljajo bolj pogosto, če so del slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Science Illustrated, prevzete besede, germanizmi, anglicizmi, poljudna znanost, korpus Gigafida
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 850; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
ANGLICIZMI V SPLETNEM OGLAŠEVANJU NA FACEBOOKU
Klemen Markelj, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem se osredotočil na najbolj živo področje jezikovnega delovanja – besedje. Neverjeten razvoj svetovnega spleta in tehnologije na sploh sta , med drugim, botrovala tudi k razmahu angleškega jezika, ki ga spletna skupnost dandanes pojmuje kot linguo franco spletnega prostora. Svetovna veljava angleščine in njena globalna razširjenost sta omogočili lažje sporazumevanje med različnimi deli sveta, ta popularnost pa je v države po svetu prinesla tudi angleško leksiko. TLe-ta se je v Sloveniji razmahnila na v različne sfere delovanja, še posebej pa je to očitno na področju oglaševanja. Zaradi popularnosti spletnih družbenih omrežij in njihovega povezovanja z oglaševalsko industrijo sem v svojemi magistrskemi delu nalogi pregledal razširjenost anglicizmov, izposojenk in tujk v spletnem oglaševanju na Facebooku, ki velja za največje družbeno omrežje na internetu. Osredotočil sem se na gradnike Facebooka, kot je npr. sistem pošiljanja sporočil, in na novo besedje, ki je v rabo prišlo v rabo kot posledica sestavnih delov strani Facebook, kot so npr. like, tag, share, follow in message. Analiziral sem imena podjetij, ki delujejo na področju Štajerske, in zabeležil ponavljajoče se značilnosti angleškega jezika, ki se v teh imenih pojavljajo. Prav tako sem v letu 2014preteklem letu na strani Facebook zbiral različne objave podjetij, v katerih sem iskal anglicizme in prvine angleškega jezika, ki se mešajo s slovenskimi. Te sem nato analiziral na različnih jezikoslovnih ravneh: leksikalni, skladenjski, pravopisni, družbeni in medkulturni ravni.
Ključne besede: Anglicizmi, spletna socialna omrežja, Facebook, spletno oglaševanje, različne jezikovne ravni.
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 1567; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

7.
VPLIV ANGLEŠČINE NA SLOVENSKA SPLETNA BESEDILA O MODI
Petra Hribernik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv angleščine na slovenska spletna besedila o modi potrjuje močno prisotnost angleščine na modnih blogih, forumih in spletnih portalih. Ta besedila imenujemo tudi novomedijska besedila. Tvorec teh besedil zapiše trenutne misli, pri tem pa se ne osredotoča na pravilnost ali koherentnost besedila, kot bi to storil pri tradicionalnem zapisanem besedilu, zato se po značilnostih približujejo govorjenim besedilom. Na spletu se vse dogaja hitro, saj so objave dostopne takoj, bralci pa se temu primerno hitro odzovejo. Prav tako je značilno mešanje več zvrsti hkrati, poudarek je na vizualnem vtisu besedila z namenom pritegniti čim več bralcev. Njim je pripisana pomembna vloga, saj so spodbujeni, da od pasivnosti preidejo k aktivni participaciji. Osrednji namen diplomske naloge je proučevanje zbranega gradiva spletnih besedil o modi z jezikovnega in družbeno-kulturnega vidika. Medjezikovni stiki, ki so posledica nezadoščanja slovenščine na nekaterih področjih posameznikovih potreb, so najbolj posegli v besedišče. Vpliv angleščine je viden v sposojanju besed, kodnem preklapljanju in prevzemanju. Uporaba anglicizmov se zdi uporabnikom bolj sofisticirana, na splošno pa je angleščina pogosteje rabljena tudi zaradi globalnih razsežnosti. V skladnji je angleščina vplivala na besedni red, ki postaja podoben angleškemu. Pri pravopisu pa se uporabniki spletnih besedil igrajo z jezikom, dopuščena jim je kreativnost. Vidno je tudi dodajanje angleškega prizvoka slovenskim besedam, čeprav je to nepotrebno.
Ključne besede: Novomedijska besedila, anglicizmi, vpliv angleščine, medjezikovni stiki
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1465; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (6,49 MB)

8.
Prevzete besede v radijskih oglasih
Nina Koper, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredinjeno na radijske oglase in prevzeto besedje, ki se v njih pojavlja. Radijski oglasi spadajo v posebno podzvrst publicistične funkcijske zvrsti. Zanje so značilna številna odstopanja od običajne jezikovne rabe, saj je njihova prvotna naloga vzbuditi pozornost naslovnika. Ker so radijski oglasi zasnovani izključno na zvoku, je izbira besed v tej besedilni vrsti še posebej pomembna. Z namenom vzbuditi pozornost in približati se ciljni skupini ter zaradi novih izdelkov, ki prihajajo na tržišče, v oglasnih besedilih zasledimo številne prevzete in tuje besede. Teh je veliko zlasti v oglasih, ki vabijo k zabavi in predstavljajo izdelke oz. storitve s strokovnih področij. Besede, ki so sloveščini že dodobra prilagojene, so prevzete večinoma iz nemščine. Novejše prevzete besede, ki še nimajo ustaljenega zapisa in so trenutno priljubljene le pri mlajših skupinah ljudi, ter citatne besede pa prihajajo v naš jezik preko starih in novih medijev neposredno iz angleščine. V jezikovnih priročnikih sta prevzetim besedam poleg razlage največkrat dodana označevalnika poudarjalno oz. publicistično, besedam pa je velikokrat pripisana tudi nevtralnejša dvojnica.
Ključne besede: Radio, oglaševanje, prevzete besede, citatne besede, anglicizmi, germanizmi.
Objavljeno: 23.02.2011; Ogledov: 3148; Prenosov: 565
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici