Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo preučuje povezavo med glasbo in govorno-jezikovnim razvojem osnovnošolskih otrok pri usvajanju tujega jezika. Opisuje zgodovinski pomen glasbe v nastanku in oblikovanju človeških jezikov nasploh ter izpostavlja skupne točke glasbe in jezika, ki jih poveže s poučevanjem angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli, pri čemer glasbo obravnava kot temeljni element pouka. Poudarja prednosti zgodnjega učenja tujega jezika in pozitivne učinke vključevanja glasbe v učni proces ter raziskuje vpliv glasbe na sposobnost dojemanja učne snovi in motivacijo učencev. Nadalje so predstavljeni načini uporabe glasbe pri pouku angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli, ki pripomorejo k učinkovitejšemu poučevanju in lažjemu usvajanju učne snovi. Prav tako so navedene različne metode, teorije in pristopi poučevanja, ki povezujejo področji glasbe in tujega jezika. Izvedena je analiza in primerjava izsledkov študij, ki preverjajo učinek vključevanja glasbe v pouk angleščine kot tujega jezika v osnovnošolskem obdobju. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo oblikovali dejavnosti s primeri uporabe glasbe pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Pri načrtovanju smo upoštevali splošne in operativne cilje ter predlagane vsebine, predstavljene v učnih načrtih za predmeta angleščino in glasbeno vzgojo v osnovni šoli. Navedene dejavnosti delujejo kot spodbuda in podpora učiteljem pri uporabi glasbe tekom pouka angleščine kot tujega jezika v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.
Ključne besede: poučevanje, učenje, angleščina kot tuji jezik, glasba, osnovna šola, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 1084; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Ključne besede: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1800; Prenosov: 287
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: Literarna dela pomembno vplivajo na hitrost napredovanja pri učenju tujega jezika, zato jih želimo pri pouku spodbujati, tako intenzivno, kot tudi ekstenzivno branje. Magistrsko delo je zasnovano kot zaključena celota s teoretičnim uvodom in praktičnimi primeri uporabe v nadaljevanju. Prikazuje teoretične osnove pomena uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine, pomen uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine v luči že izvedenih raziskav v Sloveniji, napotke za uporabo literarnih del ter primere učnih priprav in potrebnih didaktičnih pripomočkov za uporabo pri poučevanju angleščine v višjih razredih osnovne šole.
Ključne besede: literarna dela, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik, osnovna šola, ekstenzivno branje, intenzivno branje, učne priprave.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1833; Prenosov: 255
Celotno besedilo (3,14 MB)

Ključne besede: angleščina, slovarji, terminološki slovarji, terminologija, jezikoslovje, izrazoslovje, besedni zaklad, besedotvorje, strokovni jezik, leksikologija, frazeologija, idiomi, tuji jeziki, oblikoslovje, sodobnost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2195; Prenosov: 110
Povezava na celotno besedilo

Opis: V okviru disertacije je raziskan vpliv angleščine kot prvega tujega jezika na učenje in znanje nemščine kot drugega tujega jezika. Vpliv smo opredelili kot pojavljanje angleških transferenc v nemških pisnih sestavkih slovenskih učencev, saj je znano, da pri učenju jezikov prihaja do prenosa elementov že znanih jezikov na jezik, ki se ga učimo. Možnost medjezikovnega transfera je pri jezikovnem paru angleščina in nemščina velika, saj sta si jezikovno sorodni, imata pomembno družbeno vlogo in sta pri učencih priljubljeni. Po predstavitvi teoretičnih podlag medjezikovnega vpliva in večjezikovne (terciarne) didaktike primerjamo jezikovne značilnosti obeh jezikov ter po jezikoslovnih ravninah opredelimo možne transference, pri čemer upoštevamo učenca s slovenščino kot prvim jezikom. Nadalje umestimo učenje in poučevanje tujih jezikov v družbeni in individualni okvir: predstavimo večjezikovno politiko Evropske unije, učenja in znanje tujih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu ter vlogo subjektivnih stališč učencev do učenja in znanja jezikov. V empiričnem delu z analizo pisnih sestavkov učencev nemščine v treh zaporednih letih ugotavljamo, da se pričakovano največ angleških transferenc pojavi na leksikalni ravnini (43,1 %), manj na glasoslovno-pravopisni (38,7 %) in najmanj na oblikoslovno-skladenjski ravnini (18,2 %). Največ transferenc na leksikalni ravnini spada v tip transferenc prevzem podobnih leksemov, od katerih jih je glede na izvor največ iz skupnega germanskega besedja. Najpogostejši tipi transferenc na glasoslovni ravnini s pravopisom so zapis podvojenih soglasnikov, osebnega zaimka ich z veliko začetnico in izpust črke t pri osebni glagolski obliki ist. Na oblikoslovno-skladenjski ravnini prevladujeta dva tipa transference: tvorjenje osebnih glagolskih oblik naklonskih glagolov können, müssen in wollen ter tvorjenje samostalniških zloženk. Ugotavljamo tudi, da se z leti učenja nemščine proti pričakovanjem število angleških transferenc v pisnih sestavkih v povprečju povečuje. Izračun statističnih povezav pokaže, da je v povprečju višji dosežek na pisnem sestavku povezan z manjšim številom transferenc. Z anketiranjem učencev in izračunom statističnih povezav med odgovori učencev in njihovimi dosežki pri učenju prvega in drugega tujega jezika ugotavljamo, da so pri učenju nemščine kot drugega tujega jezika uspešnejši tisti učenci, ki imajo do učenja in znanja nemščine ter jezikov nasploh bolj naklonjen odnos. Na podlagi ugotovitev o obsegu in vrstah angleških transferenc v pisnih sestavkih, spoznanj večjezikovne didaktike in pomena subjektivnih stališč učencev do učenja nemščine oblikujemo pedagoška priporočila za pouk nemščine ob hkratnem učenju angleščine. Priporočila so namenjena učiteljem nemščine, da bi pri načrtovanju in izvedbi pouka nemščine izkoristili učenčev potencial znanja angleščine in ozavestili učence o pomenu povezovanja znanja angleščine in nemščine ter o pomenu odnosu do učenja nemščine in jezikov nasploh. Tako pouk nemščine kot drugega tujega jezika poteka na višji zahtevnostni stopnji, progresija je bolj strma in vsebine zahtevnejše, učenci pa lahko dosežejo višjo raven znanja nemščine in se usposobijo za vseživljenjsko učenje jezikov.
Ključne besede: medjezikovni transfer, nemščina kot drugi tuji jezik, angleščina kot prvi tuji jezik, transference, večjezikovna didaktika
Objavljeno v DKUM: 11.06.2015; Ogledov: 2084; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,70 MB)