| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji
Urška Korošec, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji obravnava učence, ki so se priselili v Slovenijo in se učijo tujih jezikov na razredni stopnji OŠ. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so izpostavljeni temeljne definicije otrok priseljencev, smernice za vključevanje le-teh v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem ter postopki poučevanja in učenja angleščine kot tujega jezika za njih. Predstavljeni so razlogi, zakaj se ljudje sploh odločajo, da se bodo preselili v drugo državo. Osredotočili smo se na pravne podlage in načela za vključevanje otrok priseljencev, ki se s starši priselijo v našo državo, v slovenski šolski sistem. Empirični del sestavljata polstrukturirana intervjuja. V prvem sta sodelovali dve osebi, ki imata izkušnje s poučevanjem angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji in sta bili pripravljeni odgovoriti na zastavljena vprašanja. V drugem sodelujejo štirje učenci priseljenci. Analizirana so stališča in izkušnje učiteljic z vključevanjem otrok priseljencev k pouku angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole, kakšne so njune metode in oblike dela. Predstavljene so tudi težave in izkušnje učencev priseljencev z razumevanjem razlage in navodil pri pouku tujega jezika. Analiza polstrukturiranega intervjuja je pokazala, da učiteljici angleščine kot tujega jezika pri pouku za pojasnjevanje pogosto uporabljata slovenščino (jezik okolja). Tisti učenci priseljenci, ki so skoraj dvojezični (govorijo prvi, materni jezik, in jezik okolja), po navedbah učiteljic dosegajo boljše rezultate pri angleščini kot tujem jeziku.
Ključne besede: priseljenci, otroci priseljencev, pouk, angleščina, vključevanje otrok
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Vpliv rabe računalnika in mobilnega telefona na znanje angleščine kot tujega jezika
Lea Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali raba računalnika in mobilnega telefona pozitivno vplivata na znanje angleščine kot tujega jezika, v smislu izboljšanja ustnega sporočanja ter pisnih spretnosti tega jezika. V magistrskem delu smo želeli predstaviti stališča učencev 5. in 6. razredov osnovne šole glede uporabe interneta, računalniških in spletnih videoiger ter aplikacij na telefonu in njihov vpliv na znanje angleščine kot tujega jezika. V raziskavi je sodelovalo 237 učencev iz petih različnih osnovnih šol. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi pedagoškega raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili učencem, smo ugotovili, da učenci veliko več uporabljajo mobilne telefone kot računalnike. Več kot dve tretjini anketiranih učencev vsak dan gleda videoposnetke v angleščini, posluša glasbo v angleščini in igra igre v angleščini. Ugotovili smo, da se več kot polovica vseh učencev strinja, da jim je uporaba aplikacij v angleščini, igranje iger v angleščini, branje/poslušanje/gledanje blogov v angleščini in gledanje videoposnetkov v angleščini izboljšalo znanje angleščine kot tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da učenci menijo, da jim znanje angleščine, pridobljeno v šoli, pomaga pri uporabi računalnika in mobilnega telefona, kjer so vsebine iger ali različnih aplikacij v angleščini in da so se z uporabo računalnika in mobilnega telefona naučili veliko dodatnega besednjaka in jezikovnih struktur, ki jih pri urah angleščine v šoli niso spoznali.
Ključne besede: učenci, angleščina kot tuji jezik, računalniki in mobilni telefoni, igranje iger, spremljanje blogov
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

3.
Zgodbe kot univerzalno orodje pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v waldorfski in javni osnovni šoli v sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2019, magistrsko delo

Opis: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Ključne besede: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 439; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

4.
Vpliv računalniških iger na jezik igralcev (starih do 30 let)
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Računalniške igre mladim predstavljajo nek pobeg iz realnega sveta, v tem svetu pa lahko gradijo druge, nove svetove, se povezujejo z drugimi igralci, pri tem pa so lahko bolj uspešni kot v realnem svetu, kar jih še posebej pritegne. Za vse to je ključnega pomena komunikacija, ki pri tem poteka, ali z drugimi igralci, ki igro igrajo, ali pa z igro samo. V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno vlogo ima slovenščina v svetu računalniških iger, kako nanjo vpliva angleščina, ki je univerzalen jezik tega področja, in kako igralci sprejemajo dejstvo, da večine najbolj igranih iger v slovenščini ni mogoče igrati. Empirični del magistrskega dela nam pokaže, kakšen odnos imajo anketirani do slovenščine in samih prevodov v slovenščino, kako sprejemajo angleščino in kako se znajdejo v situacijah, ko morajo za uspešnost v igri komunicirati z drugimi igralci, ki niso govorci slovenščine. Za analizo smo uporabili anketni vprašalnik. Odgovore smo natančno analizirali in ugotovili, da računalniške igre v luči dejstva, da prevodi v slovenščino pri večini iger niso na voljo, močno vplivajo na jezik igralcev, ki je slovenščina. Na tem področju se tako uporabljajo zgolj besede v angleščini ali pa gre za kombinacijo slovenščine in angleščine. Večina igralcev slovenskim prevodom zaradi pričakovane slabe kvalitete prevodov in navajenosti na angleščino ni naklonjena, tisti pa, ki bi želeli preizkusiti igranje v slovenščini, bi to storili zgolj zaradi radovednosti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu mladih, ki so stari do vključno 30 let in redno igrajo računalniške igre ter so bili pripravljeni sodelovati. V njej je sodelovalo 366 posameznikov.
Ključne besede: Računalniške igre, komunikacija, jezik, slovenščina, angleščina.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 333; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Povezanost med rabo glasbe v vsakdanjem življenju in doživljanjem anksioznosti pri pouku angleščine
Gloria Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je preučevanje vloge anksioznosti pri pouku angleščine pri slovenskih učencih in dijakih, hkrati pa ugotavljanje, ali lahko formalna in neformalna raba glasbe v vsakdanjem življenju pripomore k zmanjševanju anksioznosti pri pouku angleščine. V raziskavi je sodelovalo 260 udeležencev treh starostnih skupin (peti in deveti razred osnovne šole ter dijaki četrtega letnika srednje šole) ter dveh programov dijakov (splošna gimnazija in srednja glasbena šola). Odgovori na demografska vprašanja in informacije o rabi glasbe v vsakdanjem življenju so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, podatki o doživljanju anksioznosti pri pouku angleščine pa so bili zbrani s pomočjo lestvice anksioznosti pri pouku angleščine (angl. Foreign Language Clasroom Anxiety Scale; FLCAS; Horwitz, Horwitz in Cope, 1986). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v doživljanju anksioznosti glede na spol, starost, program dijakov in zaključno oceno pri angleščini. Prav tako je bil potrjen obstoj statistično pomembnih razlik v doživljanju anksioznosti glede na vključenost udeležencev v pevski zbor, medtem ko pri drugih formalnih in neformalnih oblikah glasbenega udejstvovanja (npr. glasbena šola, plesna šola, igranje instrumentov, pogostost igranja instrumentov, petja, plesa, poslušanja glasbe v vsakdanjem življenju ter poslušanje glasbe pred poukom angleščine) te razlike niso bile prisotne. Izkazalo se je, da se višja stopnja anksioznosti izraža pri dekletih in udeležencih z nižjo zaključno oceno, glede na starostne skupine in programe dijakov doživljajo najvišjo stopnjo anksioznosti učenci petega razreda osnovne šole, najnižjo pa učenci devetega razreda osnovne šole, medtem ko dijaki srednje glasbene šole doživljajo višjo stopnjo anksioznosti od dijakov splošne gimnazije. Pridobljene ugotovitve dajejo vpogled v stopnjo doživljanja anksioznosti otrok in mladostnikov pri pouku angleščine, hkrati pa kažejo, da glasba pri pouku angleščine sama po sebi ne pripomore k zmanjševanju anksioznosti, temveč jo je potrebno uporabljati na premišljen in ustrezen način.
Ključne besede: anksioznost, pouk, angleščina, glasba, formalne in neformalne oblike
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 324; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Motiviranost za učenje angleščine in pomen neformalnih oblik učenja
Kristina Davidović, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava motivacijo, učenje in neformalne oblike učenja. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšna je povezanost med motivacijo za učenje angleščine pri pouku, znanjem angleščine in neformalnimi oblikami učenja angleščine na vzorcu slovenskih osnovnošolcev. V raziskavi je sodelovalo 145 učencev (62,8 % deklet) sedmega in osmega razreda s treh osnovnih šol v jugovzhodni Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo preverili učenčeve zaključne ocene pri predmetu angleščina kot tuji jezik v šol. l. 2016/17, učenčevo samooceno na področju angleščine, pogostost neformalnega učenja angleščine in motivacijo za učenje angleščine pri pouku. Z raziskavo smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolcev obstajajo statistično pomembne povezave med motivacijo za učenje angleščine pri pouku, znanjem angleščine in neformalnimi oblikami učenja angleščine. Ugotovitve raziskave imajo uporabno vrednost predvsem za področje poučevanja angleščine, ki jo na nekaterih osnovnih šolah izvajajo kot obvezen predmet že od prvega razreda osnovne šole. Angleščina ima status globalnega jezika in smo ji v vsakdanjem življenju pogosto izpostavljeni. Pridobljene raziskovalne ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v pomoč pri razumevanju učenčevih zunajšolskih dejavnosti, ki potekajo v angleščini in se povezujejo z znanjem ter motivacijo pri angleščini. Razumevanje teh povezav lahko pripomore k ustreznemu oblikovanju pouka angleščine.
Ključne besede: angleščina, motivacija, učenje, neformalne oblike učenja, znanje
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 621; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (966,84 KB)

7.
Romski učenci in učenje tujega jezika v osnovni šoli
Urška Kolarič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na učenje tujega jezika (angleščine) romskih otrok v četrtem in petem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu se posvečamo predvsem vzgoji in izobraževanju romskih otrok v Sloveniji, vlogi učitelja pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojno – izobraževalni sistem ter dejavnikom učne uspešnosti/neuspešnosti romskih učencev na področju učenja tujega jezika. Opisali smo tudi strokovne smernice za izobraževanje otrok tujcev v osnovnih šolah v Sloveniji, saj so v veliko pomoč učiteljem, ki delajo z učenci tujci, in tudi učenci romske narodnosti. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge pa se osredotočamo na učenje tujega jezika. Izpostavljamo pomembnost maternega jezika pri poučevanju tujega jezika, podobnosti in razlike pri usvajanju maternega in tujega jezika, opisujemo motivacijo in strategije poučevanja tujega jezika v otroštvu. V empiričnem delu magistrske naloge, smo opazovali pouk angleškega jezika v razredu, v katerega so vključeni tudi romski učenci ter izvedli intervju z učiteljicama angleščine, ki poučujeta dva opazovana razreda. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se vzgojno izobraževalni sistem prilagaja ter vključuje v pouk tujega jezika romske učence. Na osnovi opazovalnega lista smo opazovali 5 učnih ur v četrtem in 5 učnih ur v petem razredu. Ugotovili smo, da učiteljici tujega jezika v veliki meri ne prilagajata učnega procesa romskih učencem, ampak so deležni enakih prilagoditev kot drugi, glede na stopnjo znanja. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo romski učenci največje težave pri branju in pisanju v angleščini, najboljše pa so se izkazali pri govornih in slušnih zmožnostih.
Ključne besede: romski učenci, tuji jezik, angleščina, učna uspešnost
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 646; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (943,78 KB)

8.
Izzivi pri prevajanju afroameriške pogovorne angleščine na primerih posodobljenih prevodov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird v slovenski jezik
Mitja Brünec, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje književnih besedil, ki so napisana v knjižnem jeziku, prevajalcem predstavlja številne izzive zaradi razlik med izhodiščnim ter ciljnim jezikom in kulturo, še zahtevnejše pa je prevajanje besedil, ki poleg knjižnega jezika vsebujejo še neknjižne jezikovne zvrsti, zlasti kadar je celotno delo napisano v neknjižni jezikovni zvrsti. Primer neknjižne jezikovne zvrsti v angleščini je afroameriška pogovorna angleščina, ki ima posebne jezikovne strukture, z njo pa avtor besedila običajno želi prikazati razlike med liki v sloju, kulturi, geografskem območju izobraženosti ipd. Vse te značilnosti mora prevajalec prenesti v ciljni jezik in kulturo, pri tem pa se mora poslužiti raznih prevajalskih strategij in se odločiti, ali bo v prevodu obdržal neknjižno jezikovno zvrst ali ne. Izziv lahko predstavljajo tudi izrazi poimenovanja za temnopolte, ki jih je v slovenščini veliko manj, povezani pa so z afroameriško skupnostjo in kulturo v Združenih državah in se ne pojavljajo le v afroameriški književnosti. Prevod, ki nastane, pa lahko tudi zastara ali kako drugače ni primeren in tako nastane težnja po novem prevodu. V magistrski nalogi obravnavamo zgoraj omenjene teme, hkrati pa na podlagi primerov iz romanov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird analiziramo prevode, ki jih med seboj primerjamo in ugotavljamo, kako so se prevajalci istega dela in, kjer je to mogoče, obeh del lotili prevajanja določenih značilnosti afroameriške pogovorne angleščine in poimenovanj za temnopolte. Pri tem smo pozorni predvsem na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju neknjižne zvrsti jezika v slovenščino in razlike med prevodi. Vsakemu primeru podamo tudi svoj predlog, kjer se nam to zdi ustrezno.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, prevajanje neknjižnih zvrsti jezika, posodabljanje prevodov, afroameriška pogovorna angleščina, The Adventures of Huckleberry Finn, To Kill a Mockingbird, Pustolovščine Huckleberryja Finna, Prigode Huckleberryja Finna, Ne ubijaj slavca, Če ubiješ oponašalca
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 479; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (905,14 KB)

9.
Raba angleškega jezika v vsakdanji komunikaciji med slovenskimi mladostniki
Žana Leitinger, 2018, diplomsko delo

Opis: Jezikovni stik med slovenščino in angleščino ni nov pojav, vendar se je v moderni dobi interneta močno razmahnil in preobrazil. Ker smo z angleščino obkroženi praktično na vsakem koraku, niti ni presenetljivo, da jo uporabljamo tudi v vsakdanji komunikaciji s slovensko govorečimi vrstniki, bodisi le tu in tam kakšno besedo, bodisi besedne zveze ali celotne stavke. Še najbolj pa je mešanje jezikov očitno na spletu, kjer običajno stremimo k čim hitrejši odzivnosti in čim pogostejši prisotnosti, kar pušča posledice na kakovosti in pravilni rabi jezika. Razlogov za mešanje jezikov oziroma preklapljanje med njima je več, prav tako so za vsakega posameznika različni. Glede na to, kaj mešanje jezikov prinaša in kakšne so morebitne posledice za prihodnost slovenščine, ostajajo mnenja deljena.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, mladostnik, jezikovni stik, preklapljanje koda
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 924; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Naklonski glagoli v angleškem prevodu Zakona o kazenskem postopku Republike Slovenije
Tanita Leskovšek, 2018, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo obravnava naklonske glagole v angleškem prevodu Zakona o kazenskem postopku Republike Slovenije. V prevodu zakona smo poiskali vse angleške modalne glagole (modal verbs), ki so: can, could, may, might, will, shall, would, should, must in naklonske izraze (angl. semi-modal verbs), ki so: dare, need, ought to, used to. V slovenščini se kot modalni glagoli uporabljajo naklonski glagoli: mora, sme, možno, lahko, bo … Delo se je osredotočilo na spoznavanje naklonskih glagolov in ugotavljanju deleža posameznega naklonskega glagola v deležu vseh naklonskih glagolov. Naklonski glagoli se pojavljajo v treh vrstah naklonskosti oz. modalnosti, te pa so: deontična, dinamična in epistemična. V delu je predstavljena primerjava angleškega in slovenskega prevoda in s tem vrsta naklonskosti, pa tudi katera vrsta prevladuje.Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena sama naklonskost, naklonski glagoli in naklonski izrazi ter vrste naklonskosti. V empiričnem delu pa je predstavljena analiza naklonskih glagolov v angleškem prevodu besedila Zakon o kazenskem postopku RS.
Ključne besede: angleščina, naklonski glagoli, naklonskost, prevodi, zakoni, diplomske naloge
Objavljeno: 18.07.2018; Ogledov: 744; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (962,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici