| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
AKTIVNOSTI IN KOMPETENCE ZDRAVSTVENE NEGE PRI NADZORU PACIENTA V PREBUJEVALNICI
Lenče Nikolova, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče. Prebujevalnica, zbujevalnica ali »recovery« je namenski prostor, kjer medicinska sestra pacienta nadzoruje vsaj eno uro po operativnem posegu oziroma dokler ne izzvenijo vsi učinki anestezije (Pungartnik in Bahč, 2009). Medicinske sestre brez ustreznih kompetenc v prebujevalnici ogrožajo sebe in varnost pacientov. Namen raziskave. V diplomskem delu želimo predstaviti frekvenco aktivnosti in kompetenc medicinskih sester v izbrani prebujevalnici in ugotoviti, ali je v skladu z nacionalnimi in evropskimi strokovnimi smernicami. Raziskovalna metodologija. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili kvantitativno metodologija z obdelavo statističnih podatkov realiziranih aktivnostih zdravstvene nege v prebujevalnici Oddelka za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki smo jih analizirali s statističnim programom MICROSOFT OFFICE Excel 2007 in jih interpretirali v obliki tabel in grafov. Rezultati. Najpogostejše aktivnosti zdravstvene nege v prebujevalnici so: ocena bolečine in i.v. aplikacija protibolečinske terapije (100 %), nadzor nad infuzijsko tekočino (100 %), izvajanje posebnih odvzemov (avtotransfuzija) (14,7 %) in nadzor delovanja PCA črpalk (8,6 %). Medicinske sestre s srednjo strokovno izobrazbo za izvajanje aktivnosti zdravstvene nege nimajo ustreznih kompetenc. Sklep. Podali smo odgovore na raziskovalna vprašanja in predloge za morebitne izboljšave v kliničnem okolju. V prebujevalnici je potrebno zagotoviti številčnejšo kadrovsko zasedbo z ustreznimi kompetencami, opozoriti na pomen izobraževanja in nadgrajevanja znanja medicinskih sester v ter sodelovanja na raziskovalno - izobraževalnem področju.
Keywords: prebujevalnica, medicinska sestra, pacient, anestezija, pooperativna zdravstvena nega.
Published: 20.02.2013; Views: 2479; Downloads: 560
.pdf Full text (1,24 MB)

12.
ŽIVLJENJSKO OGROŽAJOČI ZAPLETI PRI OPERACIJSKIH POSEGIH V SPLOŠNI ANESTEZIJI
Miro Dolinar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Velik odstotek ljudi se v svojem življenju sooči z operativnim posegom, pa naj si bo to zahtevna ali pa manj zahtevna operacija. Vsaka operacija je za posameznika pomembna. Ko govorimo o varnosti pri operativnih posegih imamo vsi pri tem določen strah oz. pomisleke o varnosti samega posega. Varnost bolnika je vedno na prvem mestu zlasti v tistih primerih, kjer pogoji niso ugodni, pritisk in pa želje bolnikov pa velike. Priprava bolnika na operativni je zahteven postopek pri katerem sodeluje vrsta zdravstvenih strokovnjakov. Pri vsem tem ima medicinska sestra pomembno in odgovorno vlogo saj so mnogokrat ogrožena življenja bolnikov. Namen diplomske naloge je opisati operacijski poseg in življenjsko ogrožajoče zaplete, ki lahko pri teh posegih nastanejo. Pomemben namen je tudi predstaviti pogostost življenjsko ogrožajočih zapletov med operacijskimi posegi v Splošni bolnišnici Celje v letih 2010, 2011 ter letu 2012. S pomočjo informacijskega programa Birpis pa smo podatke primerjali in prišli do presenetljivih rezultatov.
Keywords: operacijski poseg, anestezija, zapleti pri operativnih posegih, temeljni postopki oživljanja
Published: 06.08.2013; Views: 1514; Downloads: 293
.pdf Full text (2,00 MB)

13.
Zdravstvena nega pacienta pred, med in po splošni anesteziji
Sandra Vrbančič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zdravstvena nega pacienta pred splošno anestezijo zajema psihično in fizično pripravo pacienta, predoperativni anestezijski pregled in vizito anestezijske medicinske sestre, transport ter neposredno pripravo pacienta v operacijski dvorani na splošno anestezijo. Seznanitev s potekom zdravljenja pred operacijo in anestezijo ugodno vpliva na pacienta. Idealno je, če ima pacient dovolj časa, da se na operacijo lahko pripravi. Med anestezijo skrbita za pacienta anestezijska medicinska sestra in zdravnik anesteziolog. Nadzirata in vzdržujeta njegove življenjske funkcije ter globino anestezije, ga opazujeta in zagotavljata varnost. Za kakovostno zdravstveno nego pa takoj po anesteziji in operaciji poskrbi medicinska sestra v pooperativnem nadzoru v zbujevalnici, ko pa so pacientove življenjske funkcije stabilizirane, pacient zbujen in zapleti nadzorovani, pacienta premestimo na oddelek in načrtujemo tudi že odpust. Namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstveno nego pacienta pred, med in po splošni anesteziji, opisati vlogo medicinske sestre pri tem ter predstaviti, kako zagotavljamo varnost pacientov pred, med in po splošni anesteziji. V diplomskem delu smo uporabili deskriptiven način pisanja. Predstavili vse vrste anestezije, zdravstveno nego pacienta pred, med in po splošni anesteziji ter opisali kako zagotavljamo varnost pacientov. V sklepu smo odgovorili na obe raziskovalni vprašanji in pri tem ugotovili kako zelo pomembna je vloga medicinske sestre, kot člana tima pred, med in po splošni anesteziji ter da mora biti za varnost pacientov dobro poskrbljeno.
Keywords: splošna anestezija, pacient, zagotavljanje varnosti, medicinska sestra v anesteziji, zdravstvena nega
Published: 23.01.2014; Views: 2109; Downloads: 594
.pdf Full text (2,99 MB)

14.
DIFUZIJA DUŠIKOVEGA OKSIDULA V TESNILNI MEŠIČEK SAPNIČNEGA TUBUSA MED SPLOŠNO ANESTEZIJO
Simona Obran, 2014, master's thesis

Abstract: Dušikov oksidul med daljšimi splošnimi anestezijami difundira v tesnilni mešiček sapničnega tubusa (dihalne cevke), ga razširi in posledično poveča tlak v mešičku. To povzroča ishemične poškodbe na sluznici sapnika, kar se izraža z bolečim grlom ali hripavostjo po operaciji s splošno anestezijo. Namen raziskave je bil ugotoviti in raziskati vpliv difuzije dušikovega oksidula v tesnilni mešiček. Raziskovalna metodologija: raziskava je temeljila na kvantitativni eksperimentalni metodologiji, ki je potekala v Splošni bolnišnici Ptuj. V raziskavo je bilo vključenih 45 bolnikov, operiranih v abdomnu. Z manometrom smo spremljali spremembe tlaka v mešičku in jih merili ob intubaciji (vstavitev dihalne cevke), ter v intervalih po 10 minut do konca anestezije. V drugem delu raziskave smo s kratko telefonsko anketo preverili, kakšna je praksa po drugih bolnišnicah v Sloveniji glede na nadzor nad tlakom v mešičku. Rezultati: Naraščanje tlaka v tesnilnem mešičku tubusa se začne po 15 minutah uporabe dušikovega oksidula. Večje naraščanje tlaka je bolj opazno pri višjih koncentracijah dušikovega oksidula (55 % in 60 %), ko lahko tlak naraste dva- do trikrat po 50 minutah uporabe dušikovega oksidula. Ugotovili smo, da obstaja statistična razlika med časom in tlaki v mešičku sapničnega tubusa med splošno anestezijo ob uporabi 60 % dušikovega oksidula (p < 0,05). Sklep: Uvedba nadziranja in merjenja tlaka v mešičkih sapničnih tubusov med splošno anestezijo z dušikovim oksidulom bi morala postati ustaljena praksa – standard v zdravstveni negi, saj bi tako bolniku po ekstubaciji v pooperativnem obdobju preprečili bolečine in neprijetne občutke v grlu.
Keywords: dušikov oksidul, tesnilni mešiček sapničnega tubusa, splošna anestezija, difuzija
Published: 02.04.2014; Views: 1251; Downloads: 148
.pdf Full text (1,80 MB)

15.
OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV O TVEGANJIH ANESTEZIOLOŠKIH POSTOPKOV PRI OTROCIH
Urška Slameršak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti anestezijo pri otrocih, morebitne zaplete anestezioloških postopkov ter z raziskavo ugotoviti ozaveščenost študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru o tveganjih anestezioloških postopkov pri otrocih. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. V raziskavi je sodelovalo 30 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.Rezultati raziskovanja so pokazali, da se študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru s tveganji anestezioloških postopkov pri otrocih v sklopu prakse srečujejo zelo malo, zato posledično tudi ne poznajo do kakšnih zapletov prihaja med in po operaciji pri otrocih. Študenti se enotno strinjajo, da se najpogosteje pojavljajo zapleti anestezioloških postopkov v obdobju novorojenčka/ dojenčka in sicer zaradi njihove nerazvitosti, šibkosti, majhnosti, občutljivosti. Tudi pri zadnjem raziskovalnem vprašanju se večina anketiranih študentov strinja (87%), da lahko nezadostna psihična priprava pacienta- otroka na operativni poseg povečuje možnost zapletov anestezioloških postopkov, zaradi povečanja strahu, možnosti slabosti in posledičnega bruhanja, travme v prihodnosti zaradi slabih izkušenj in zaradi nemirnosti ter nesodelovanja.
Keywords: anestezija otrok, tveganja in zapleti anestezioloških postopkov
Published: 23.03.2015; Views: 689; Downloads: 142
.pdf Full text (626,62 KB)

16.
Preprečevanje in ukrepanje v primeru zavedanja med splošno anestezijo
Jelena Berger, Polona Mušič, Bernarda Logar Zakrajšek, Dušan Mekiš, 2014, review article

Abstract: Izhodišča: Splošna anestezija je stanje reverzibilne izgube zavesti (nezavedanje ali farmakološki spanec), občutka za bolečino, mišičnega tonusa, zmanjšanega delovanja avtonomnega živčnega sistema in izgube spomina za čas, ko je bolnik v splošni anesteziji. Tako stanje dosežemo, če zagotovimo zadostno globino anestezije ves čas operacije. Zavedanje med operacijo je resen zaplet, ki lahko nastane, kadar zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena zadostna globina anestezije. V kratkem pregledu bomo opisali nevrobiološke osnove zavedanja med operacijo, vzroke zanj, metode merjenja globine anestezije, preprečevanje zavedanja med anestezijo, možne posledice in zdravljenje le-teh. Zaključki: Medoperativna budnost pri nekaterih bolnikih pusti pomembne posledice, zato so za dobro klinično prakso potrebne smernice za preprečevanje zavedanja med operacijo in navodila za zmanjševanje in zdravljenje posledic zavedanja med operacijo med splošno anestezijo.
Keywords: splošna anestezija, globina, zavedanje med operacijo, anestezija, zapleti, preprečevanje, posttravmatska stresna motnja
Published: 30.12.2015; Views: 485; Downloads: 75
.pdf Full text (283,46 KB)
This document has many files! More...

17.
Aktivnosti medicinske sestre po bronhoskopiji v anesteziji
Hermina Melanšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu raziskujemo zdravstveno nego in oskrbo pacienta po bronhoskopiji. Ugotavljamo vlogo medicinske sestre in kako to vlogo opravlja. Ugotavljamo, da sta bistvenega pomena zdravstveno vzgojno delo in komunikacija s pacientom. Z anketno raziskavo pa ugotavljamo, da so medicinske sestre uspešne pri informiranju pacientov o bronhoskopiji in anesteziji, manj pa pri pripravi na doživljanja ob posegu, vzpostavljanju odnosa in posledično pomirjanju in dobrem psihičnem počutju pacientov.
Keywords: bronhoskopija, zdravstvene nega, zdravstvena vzgoja, odnos, medicinska sestra, anestezija
Published: 10.10.2016; Views: 525; Downloads: 71
.pdf Full text (186,14 KB)

18.
SIMULACIJE SPLOŠNE ANESTEZIJE Z MINIMALNIMI PRETOKI SVEŽIH PLINOV
Blaž Gotovnik, 2016, master's thesis

Abstract: Uporaba simulatorjev za izobraževanje v anesteziji ima veliko prednosti in s pomočjo le teh lahko varno raziskujemo različne situacije brez nevarnosti za bolnika. Anestezija z nizkimi pretoki ima veliko opisanih prednosti in je vse bolj pomembna tehnika v kliničnem okolju, čeprav je v povezavi z njo še vedno prisoten strah. V našem delu smo s pomočjo simulatorja METI HPS skušali ugotoviti ali obstajajo statistične razlike med spontanim in intubiranim simulatorjem, ter kaj se dogaja z simulatorjem ob različnih dostavah O2. Ugotovili smo, da med intubiranim in spontano dihajočim simulatorjem ni pomebnih statističnih razlik v vitalnih funkcijah p< 0,05. Simulator METI HPS je ustrezno simuliral premajhno dostavo O2. Ugotovili smo, da pri pretoku plinov 300 ml/min v vitalnih funkcijah v primerjavi z visokim pretokom ni razlik, povprečna vrednost SpO2 pa se celo izboljša. Ugotavljamo, da je simulator METI HPS ustreza prikazom anestezije z nizkim im metaboličnim pretokom, in je kot tak primeren za uporabo v izobraževalne namene na področju medicine in zdravstvene nege.
Keywords: Nizki pretoki anestezija, metabolični pretok, simulacije, simulator METI HPS, dostava O2.
Published: 03.10.2016; Views: 409; Downloads: 67
.pdf Full text (9,98 MB)

19.
Dinamika temperature jedra bolnikov med splošno anestezijo pri uporabi konduktivnega segrevanja in zaščite pred sevanjem
Nina Preložnik, 2017, master's thesis

Abstract: Uvod: Hipotermija med operativnim posegom je razširjen problem po svetu in je definirana, kot temperatura jedra, ki znaša manj kot 36 °C. V operacijskem okolju je veliko dejavnikov, ki vplivajo na znižanje telesne temperature, zato to postane izziv predvsem pri obsežnejših in dolgotrajnejših operativnih posegih. V izogib posledicam hipotermije, je namen magistrskega dela ugotoviti, ali kombinacija ogrevalnih metod, kot so: konduktivno segrevanje z zračnimi toplotnimi blazinami, dajanje toplih in ogrevanih tekočin med operativnim posegom in pokrivanje bolnika s folijo, zmanjša topotne izgube pri bolniku. Metode: V empirični kvantitativni raziskavi smo izbrali namenski vzorec devetih bolnikov. Pogoj za vključitev v raziskavo je bil vsaj 2 uri trajajoč operativni poseg. Bolnike smo ogrevali in jim tekom operativnega posega merili telesno temperaturo preko urinskega katetra. Ob prihodu in odhodu bolnika v operacijsko dvorano smo izmerili temperaturo tudi timpanično. S statističnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov za en vzorec smo primerjali dobljene vrednosti z obstoječo literaturo. Rezultati: V vzorcu je bilo 5 žensk in 4 moški. Povprečno so bili stari 59 let, indeks telesne mase je povprečno znašal 25 ter operativni posegi so povprečno trajali 3 ure. V prvi fazi je bil povprečen padec temperature - 0,6 °C. V drugi fazi je po dveh urah padec - 0,7 °C, po treh urah - 0,8 °C ter po štirih urah - 0,7 °C. V tretji fazi pa je povprečen padec - 0 ,6 °C. Interpretacija in razprava: Splošno lahko zaključimo, da naprave za ogrevanje in drugi pripomočki pripomorejo k ohranjanju telesne temperature bolnikov. V primerjavi z drugimi, že izvedenimi raziskavami, se nahajamo na sredini, po merilu uspešnosti ohranjanja temperature. Največje izgube toplote se kažejo v drugi fazi, kjer je metabolizem manjši od izgub toplote. Možnost za izboljšave je še v regulaciji temperature v operativni dvorani in v uvedbi predgretja bolnika pred operativnim posegom. V prihodnje bodo še potrebne raziskave na tem področju, da se dokaže, kako stopnja ogretosti bolnika vpliva na operativni poseg, pooperativno okrevanje in izid zdravljenja.
Keywords: ogrevanje bolnika, operativni poseg, anestezija, predgretje, temperatura in zdravstvena nega
Published: 29.06.2017; Views: 630; Downloads: 82
.pdf Full text (761,06 KB)

20.
Monitoring živčnomišične blokade z metodo fonomiografije
Darja Korošec, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci stremijo h kakovostnejši in varnejši obravnavi bolnikov, pri čemer si pomagajo z monitoringom življenjskih funkcij bolnika. Nadzor globine živčnomišične blokade omogoča nadzor nad aplikacijo mišičnih relaksantov bolniku ter preprečuje pooperativne zaplete. Namen magistrskega dela je bil preizkus dveh metod: metode zaporedja štirih dražljajev in metode TOFcuff, za merjenje globine živčnomišične blokade. Raziskovalna metodologija in metode: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu naloge smo s tehniko opazovanja preizkusili dve tehnologiji za nadzor globine živčnomišične blokade. Pri enem od bolnikov smo izvajali vzporedne meritve TOF in TOFcuf. Podrobneje smo analizirali napravo TOFcuff. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da je prišlo do minimalnih odstopanj pri meritvah globine živčnomišične blokade med tehnologijo TOF in TOFcuff. Ugotavljamo, da tehnologija TOFcuff omogoča natančen nadzor nad globino živčnomišične blokade. Diskusija in zaključek: Tekom raziskovanja smo prepoznali nekaj pomembnih prednosti in slabosti obeh tehnologij, za nadzor globine živčnomišične blokade. Ugotavljamo, da je monitoring živčnomišične blokade uporaben v vsakodnevni praksi in je izrednega pomena za varnost bolnika, med splošno anestezijo.
Keywords: Splošna anestezija, mišična relaksacija, rezidualna živčnomišična blokada, nadzor živčnomišične blokade, TOFcuff.
Published: 26.06.2019; Views: 88; Downloads: 22
.pdf Full text (1,30 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica