| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
KARIERE DIPLOMANTOV FOV-IZREDNI ŠTUDIJ PTUJ
Franc Toš, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo podali temeljne pojme o izobraževanju odraslih, nekaj splošnih opredelitev kariere in splošne definicije o karieri ter njenega razvoja s strani posameznika. Predstavili smo Fakulteto za organizacijske vede Kranj in njene študijske programe ter Javni Zavod REVIVIS Ptuj, ki izvaja nekatere izmed programov FOV Kranj. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, kako je pridobitev izobrazbe vplivala na kariero diplomantov FOV Kranj - izredni študij Ptuj. Na podlagi izvedene ankete (vzorec 30 diplomantov) smo obdelali vpliv izobrazbe na kariero diplomantov. Obdelali smo pričakovanja in izpolnitev pričakovanj kandidatov ter koristnost samega študija. Anketne vprašalnike smo obdelali po deskriptivni kavzalno neeksperimentalni metodi in jih prikazali v obliki tabel in grafikonov. Razvoj kariere je stalen proces, planira in vodi ga posameznik glede na osebno delo in življenjske cilje. Eden izmed korakov za napredovanje v razvoju kariere posameznika je izobraževanje. Velika večina anketiranih (90 %) je pričakovalo, da bodo pridobili na osebnostni rasti, 86,68 % anketirancev je pričakovalo boljšo plačo, 73,33 % anketirancev je pričakovalo možnost napredovanja in 63,33 % je menila, da bo po končanem študiju lažje zamenjala službo. Ugotavljamo, da so diplomanti FOV - izredni študij PTUJ z izobraževanjem pridobili na osebnostni rasti, na strokovnem znanju, pridobili višje plače (73,33 %) in tudi temu primerno napredovali (70 %). Diplomantom je študij pomagal pri nadaljnjem razvoju kariernih poti. Vsi diplomanti so zainteresirani za nadaljnji razvoj lastne kariere. Nihče od diplomantov svoje lastne kariere ne ocenjuje za neuspešno.
Ključne besede: - izobraževanje - andragogika - kariera
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 1871; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (425,24 KB)

4.
METODE IN OBLIKE DELA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Milada Goljat, 2010, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje oz. izobraževanje je zelo široko področje, ki se pojavlja praktično povsod okoli nas. Del tega področja je tudi izobraževanje odraslih, ki ga srečujemo v različnih oblikah in razsežnostih. Vse več ljudi se namreč zaveda, da je znanje temeljna pot do uspeha, zato se posamezniki vključujejo v procese izobraževanja v vseh obdobjih svojega življenja, tudi v odraslem obdobju. Ker pa znanje izredno hitro zastari, je pogoj za dobro opravljanje dela in kvalitetno življenje v družbi nenehno dopolnjevanje in izpopolnjevanje obstoječih znanj. Namen diplomske naloge je na primeru Andragoškega zavoda Maribor — Ljudske univerze ugotoviti, kdo in zakaj se vključuje v izobraževanja, kakšni so odnosi med udeleženci izobraževanj in andragoškimi delavci, še posebej pa nas je zanimalo, kako kvalitetni so učni programi v izobraževanju odraslih. Na kvaliteto vpliva več dejavnikov, mi smo se podrobneje dotaknili učnih metod in oblik dela. S pomočjo dveh anketnih vprašalnikov smo izvedli raziskavo, katere rezultati so pokazali, da je veliko udeležencev v izobraževanju odraslih starostnikov, katerim je glavni motiv za udeležbo na izobraževanjih druženje in osebnostni razvoj. O svojih mentorjih / učiteljih imajo zelo pozitivno mnenje, tako kot tudi o samih izobraževalnih programih. Pokazalo se je tudi, da je uporaba učnih metod zelo raznolika in da imajo odrasli veliko možnosti pri vključevanju v različne oblike dela oz. izobraževanja, med katerimi pa so glede na število udeležencev v ospredju tečaji.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, andragogika, vseživljenjsko učenje, odraslost, učne metode, oblike izobraževanj
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 6424; Prenosov: 1576
.pdf Celotno besedilo (912,57 KB)

5.
IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PODJETJIH
Barbara Kozlevčar, 2011, magistrsko delo

Opis: Glede na to, da se starostna doba za upokojitev viša, je potrebno vlagati v izobraževanje starejših odraslih, da ostanejo fleksibilni na trgu delovne sile. Zavedati se je treba, da lahko starejši s svojimi izkušnjami in sledenju novemu znanju na področju svojega dela veliko pripomorejo h konkurenčnosti podjetja. Tega bi se morala zavedati predvsem podjetja in zato vlagati v izobraževanje svojih starejših zaposlenih. Namen magistrske naloge je predstaviti pomembnost organiziranega izobraževanja v podjetju. Tu mislimo predvsem na ustreznost izbranih vsebin izobraževanja, določanja namenov in ciljev, motivacijo za izobraževanje ter sam proces. Cilj naloge pa je vzorčen prikaz, kako različna podjetja v Sloveniji skrbijo za izobraževanje starejših zaposlenih. V ta namen je v magistrski nalogi v teoretičnem delu predstavljeno izobraževanje, izobraževanje starejših odraslih, izobraževanje v podjetjih in motivacija za izobraževanje. Vsi omenjeni avtorji se strinjajo, da je izobraževanje odraslih zelo pomembno, potrebno pa ga je pravilno izvajati in zanj ustrezno motivirati starejše. V raziskovalnem delu pa so s pomočjo programa SPSS predstavljeni rezultati, ki prikazujejo ocene anketiranih, ki so zaposleni in starejši od 50 let. Ti so ocenjevali, kako je v njihovem podjetju poskrbljeno za izobraževanje. Zelo presenetljiva ugotovitev v raziskavi je, da večina anketiranih ocenjuje, da imajo enake ali boljše možnosti za izobraževanje v primerjavi z mlajšimi kolegi, kar pomeni, da se podjetja že zavedajo, da starejši še vedno lahko veliko prispevajo h konkurenčnosti podjetja. Očitno pa se podjetja ne zavedajo, da imajo starejši drugačen pristop k učenju in drugačen pogled na novosti tudi zaradi svojih izkušenj in miselnosti. Zaposlenim se tudi ne prisluhne v zadostni meri, pa tudi izobraževalne potrebe niso dobro raziskane. Tako podjetja ne vedo, katerih znanj zaposlenim primanjkuje, zato jih tudi ne izobražujejo na pomanjkljivih področjih ali pa jih sploh ne izobražujejo. Na podlagi raziskave je moč opaziti, da se miselnost, da so starejši »breme« družbe in ne morejo prispevati k razvoju, počasi spreminja. Tako se starejše začenja izobraževati, prilagaja se jim tudi učne metode, vendar pa je to v Sloveniji šele v fazi razvoja. Vseživljenjsko učenje postavlja stare ljudi v pozicijo učečih se in napredujočih. V pomoč podjetjem so bili na koncu predstavljeni tudi predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: andragogika, starejši odrasli, izobraževanje, podjetje
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 2218; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (961,80 KB)

6.
7.
Učenje nemščine na delovnem mestu
Valentina Maksimović, 2016, diplomsko delo

Opis: Veliko ljudi se odloči za učenje tudi v odraslosti. Tako npr. želijo izpopolniti znanje jezikov, pridobiti poslovno izobrazbo, opraviti prekvalifikacijo ali samo uresničiti svojo staro željo. Od zaposlenih se pričakuje polna uspešnost do zadnjega delovnega dne. Danes je znanje, ki so ga pridobili s šolanjem, skoraj nezadostno. Neprestano se morajo izobraževati, da lahko konkurirajo mlajšim sodelavcem. Včasih je veljalo mnenje, da se je z leti težje učiti. Ampak raziskave so pokazale, da se odrasli učijo drugače. Imajo več življenjskih izkušenj kot mlajši učenci in znanje lažje povezujejo z že poznanim. Odrasli sami določajo svoje učne cilje, saj je udeležba na izobraževalnem tečaju povezana z razporejanjem njihovega časa, sredstev in moči. Pomembno jim je, da usvojijo svoje učne cilje. Ker med učenci obstajajo razlike, so organizirani tečaji, prirejeni posebej za ciljne skupine, ki jim je prilagojeno načrtovanje in izvajanje pouka. Delo z odraslimi poteka drugače kot z otroki ali mladostniki, zato se pojavlja vprašanje, ali je zanje potrebna posebna didaktika. Raapke, eden prvih didaktikov, ki se je ukvarjal z izobraževanjem odraslih, je ugotovil, da ta ni potrebna. Upoštevati je potrebno le posebnosti za poučevanje odraslih. Če je namenjeno le odraslim udeležencem in so prilagojene tudi vsebine, pa lahko govorimo o didaktiki za odrasle. Za odrasle učence je posebej pomembno, da vedo, zakaj se morajo naučiti nečesa novega. Tukaj je motivacija ključnega pomena. Na odraslega učenca vplivajo pozitivni in negativni motivi. Za poklicno usmerjeno učenje tujih jezikov je pomemben interkulturalizem, kot tudi spoznavni, čustveni in motivacijski vidiki. V empiričnem delu je opisano, kako nastane učni načrt za tečaj nemškega jezika za začetno skupino. Upoštevati je potrebno pričakovanja in želje vodstva podjetja in tečajnikov. Kot podlaga za izdelavo učnega načrta služi učni načrt nemščine za slovenske gimnazije. Določijo se teme in cilji ter izbere ustrezno gradivo. Na začetku tečaja so udeleženci pisali razvrstitveni test. Rešili so tudi anketo, ki je bila analizirana. Ugotovljeno je bilo, da so za tečajnike pomembne vse štiri sporazumevalne zmožnosti, v ospredju pa sta poslušanje in govorno sporočanje in sporazumevanje. S slovnico se ne želijo podrobneje seznanjati. Svoje znanje nemškega jezika so ocenili slabše, kot pa je v resnici bilo. Na koncu tečaja so pisali še primerjalni in vsebinski test. Rezultati so pokazali, da so tečajniki izredno napredovali ter izboljšali in razširili znanje nemškega jezika.
Ključne besede: andragogika, izobraževanje odraslih, učenje tujih jezikov, motivacija, učni načrt, tečaji na podjetjih
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 573; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (898,97 KB)

8.
MODEL USPOSABLJANJA UČITELJEV TEHNIKE V OSNOVNI ŠOLI GORICA VELENJE
Jernej Herman, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili problem, ki ga povzroča pomanjkanje primernega usposabljanja osnovnošolskih učiteljev predmeta tehnika in tehnologija. Predstavili smo okoliščine odvijanja pouka, opozorili na težave in neskladja v letnih delovnih načrtih in pričakovanja snovalcev kurikuluma. V prvem delu smo prikazali osnove, na katerih sloni struktura izobraževanja v Republiki Sloveniji s pripadajočo psihologijo, filozofijo in didaktiko. V drugem delu smo se posvetili izdelavi takšnega modela usposabljanja, ki bi pokrival potrebe usposabljanja tega področja. Uporabili smo že uveljavljene modele usposabljanja. Kombinirali smo njihove sestavine in sestavili dva, po našem mnenju ustreznejša programa. Priredili smo ju za dva primera vsebin učnega načrta. Vanju smo vgradili tisto, kar smo do sedaj pogrešali. Želimo, da bo naloga v pomoč snovalcem programov, ki jih resnici na ljubo trenutno ni.
Ključne besede: Usposabljanje, učenje, modeli usposabljanja, taksonomija, andragogika
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 754; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici