| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POSTAVITEV STOPAL MED HOJO V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Petra Vollmaier, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila ugotovitev postavitve stopal med hojo v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu je predstavljena hoja in vloga stopala pri hoji. V nadaljevanju so opisane stopnje sposobnosti od 12 meseca do 5 leta. V nadaljevanju je bila anatomija stopala, ki zajema kožo stopala, mišice in vezi stopal, žile in živčni sistem, stopalni sklep in kosti. Opis se je nadaljeval z razvojem stopala od rojstva do vstopa v šolo ter prirojene in pridobljene deformacije stopal. Opisan je normalen razvoj stopala ter stopala z nizkim lokom, normalnim lokom in visokim lokom. Opisane so tudi značilnosti otroškega čevlja: podplat, peta, zgornji del čevlja. Vključila sem določanje in ustreznosti otroškega čevlja in kaj je priporočljivo upoštevati pri nakupu otroškega čevlja. Predstavljeno je tudi določanje ustreznosti in velikosti obuvala v prvem letu življenja ter ortopedska obutev. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, s katero sem ugotavljala postavitve stopal med hojo v predšolskem obdobju. V raziskavo, ki sem jo izvedla meseca decembra 2010, sem vključila petdeset otrok različnih starosti iz Vrtca Radlje ob Dravi. Rezultati raziskave so pokazali, da predšolski otroci med hojo in postavitvami stopal nimajo statično značilnih razlik. Otroci imajo normalen razvoj stopali in da se stopala normalno razvijajo, moramo paziti, da stopalom ne škodujejo preozki in premajhni čeveljci, ki omejujejo gibanje prstov.
Ključne besede: •vloga stopala, •anatomija stopal, •deformacije otroških stopal, •otroška obutev, •obutev v prvem letu življenja.
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 1969; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Seznanjenost odraslih o spremembah na koži in zaščiti kože
Anja Lešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Koža je po površini največji, najtežji in po funkciji najbolj vsestranski organ našega telesa, ki varuje vse druge organe v našem organizmu, služi kot ščit pred vplivi okolja, regulira telesno temperaturo, ima čutilno funkcijo in še bi lahko naštevali. Na površini kože se lahko pojavijo tudi različne spremembe, ki so lahko nenevarne, ali pa gre za maligne novotvorbe. Zaradi tega je treba površino kože skrbno opazovati in jo pregledovati, da lahko ob vsaki spremembi obiščemo zdravnika, ki nam pove, kakšna je vrsta spremembe. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni anatomija, fiziologija in patologija kože. Prav tako so predstavljene različne vrste kože, ter spreminjanja skozi različna življenjska obdobja. Ker imajo zunanji dejavniki velik vpliv tako na naše počutje, kot tudi na videz kože, so predstavljeni tudi dejavniki tveganja, ki negativno vplivajo na kožo in preventiva negativnih dejavnikov. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo spomladi 2011 opravili v Zdravstvenem domu Mežica, v splošni ambulanti, med pacienti in pacientkami, ki so v tem času obiskali svojega osebnega splošnega zdravnika. Vprašalnik je bil sestavljen iz 30 vprašanj. Raziskati smo želeli, ali ženske bolje skrbijo za svojo kožo, kot moški, ali anketirani poznajo različne vrste kož in spreminjanje kože v različnih starostnih obdobjih, ter kako pogosto si odrasli pregledujejo kožo. Rezultati so pokazali, da je nekaj anketirancev osveščenih o spremembah na koži, o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na kožo in o tem, kako se koža spreminja skozi starostna obdobja, vendar je še vedno več tistih, ki o tem ne vedo veliko, tistih, ki bi jih bilo potrebno poučiti o skrbi za kožo. Ženske bolje poznajo svojo kožo in bolje skrbijo zanjo, zato bi lahko svoje partnerje spodbujale in jim pomagale pri skrbi za kožo.
Ključne besede: anatomija kože, naloge kože, skrb za kožo, kožne spremembe
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 1972; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (23,24 MB)

4.
ANIMACIJA OBRAZA
Marko Pranjić, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina animacije, anatomija obraza, osnove 3D modelov in animiranja ter postopek izdelave 3D modela in animacije obraza. Izdelali smo 3D model glave, na katerega smo pripeli krmilnike in ga nato animirali. V končni animaciji modela smo prikazali obrazno mimiko, ki izraža zaporedje razpoloženjskih stanj.
Ključne besede: animacija obraza, računalniška animacija, anatomija, Autodesk Maya, 3D modeliranje
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 793; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

5.
Perioperativna zdravstvena nega pacientke z rakom jajčnika
Katja Javornik, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je opisana anatomija in fiziologija jajčnika, opisan je rak jajčnika, njegovi vzroki, dedna dispozicija, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja raka jajčnikov, vrste zdravljenja, ter predoperativno in pooperativno obdobje. Predstavljena je tudi psihosomatika pacientke z rakom jajčnika. Ugotovljeno je, da je rak jajčnika potencialno dedna bolezen. Če je rak jajčnika prisoten v družini, je v ožjem sorodstvu kar trikrat pogostejši kot pri ostali populaciji. Najpogosteje zbolevajo sorodnice v prvem kolenu pacientk. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientkah z rakom jajčnika. Najpogostejše negovalne diagnoze, ki se pojavljajo pri pacientkah z rakom jajčnika so: znanje, pomanjkljivo, strah (pooperativnega posega, pooperativnega zdravljenja), nevarnost infekcije – kirurške rane, nevarnost krvavitve, vaginalna sekrecija, bolečina-spodnji del trebuha, bolečina – kirurška rana, mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (II. stopnje), aktivnost, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, samonega, zmanjšana sposobnost opravljanja vseh aktivnosti osebne nege, obstipacija, nevarnost za obstipacijo (drugi dan po operativnem posegu), samospoštovanje, nevarnost nizkega samospoštovanja zaradi določene situacije, seksualna disfunkcija. Strokovno načrtovana in izvedena perioperativna zdravstvena nega je ključnega pomena za ugotavljanje in načrtovanje potreb pacientke po zdravstveni negi, zmanjševanju anksioznosti in tesnobnosti pacientke pred operativnim posegom, zmanjševanju potencialnih negovalnih diagnoz, zmanjševanju pooperativnih zapletov, čim hitrejšo rehabilitacijo pacientke ter hitrejšo vrnitev pacientke v domače okolje.
Ključne besede: anatomija jajčnika, rak jajčnika, zdravljenje in simptomatika raka jajčnika, negovalne diagnoze pacientke z rakom jajčnika
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1394; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (642,11 KB)

6.
Anatomija lista in listnega peclja grahovcev (Astragalus, Fabaceae) iz sekcije Incani v Evropi
Tanja Radić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil poiskati razlike in podobnosti v anatomski zgradbi prečnih prerezov listov in pecljev obravnavanih taksonov, in sicer: Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh. (Slovenija, Kuteževo), Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh (Hrvaška), Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh. (Slovenija, Hrastovlje), Astragalus monspessulanus subsp. monspessulanus (Italija), Astragalus monspessulanus subsp. gypsophilus (Španija), Astragalus incanus subsp. incanus (Španija), Astragalus incanus subsp. nummularioides (Španija), Astragalus spruneri (Makedonija). Podrobneje smo obravnavali razlike med populacijami ilirskega grahovca (Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh.) v Sloveniji. Izdelali smo mikroskopske preparate svežega in herbarijskega materiala. Pri listnem peclju smo obravnavali naslednje parametre: hrbtno trebušno os, trebušno os, stranski žilni snop na trebušni strani, hrbtno sredinski žilni snop, premer skorje, ksilema, floema ter število spremljevalnih žil. Pri listu pa debelino zgornje in spodnje povrhnjice, premer palisadnega in gobastega tkiva, premer lista na področju žile ter širino lista. Mikroskopske preparate smo premerili v programu Image J, katerega avtor je Wayne Rasband in je brezplačno dostopen na internetu. Statistično smo jih obdelali z računalniškimi programi Excel (Microsoft Office Excel 2007) in Statistica (StatSoft, Tulsa, Oklahoma, ZDA).
Ključne besede: takson, Astragalus, anatomija, listni pecelj, list, zgornja in spodnja povrhnjica, palisadno tkivo, gobasto tkivo, hrbtno trebušna os, trebušna os, stranski žilni snop na trebušni strani, hrbtno sredinski žilni snop, spremljevalne žile, stržen, ksilem, floem, skorja.
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1049; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Collection of entomological baseline data for tsetse area-wide integrated pest management programmes
Stephen G. A. Leak, Dejene Ejigu, M. J. B. Vreysen, 2008

Opis: Area-wide integrated pest management (AW-IPM) entails the integration of different control tactics against an entire pest population within a circumscribed area, while given adequate attention to human health and the environment. For most insect pests including tsetse, AW-IPM results in more sustainable pest control and the concept has gained significantly in importance in the last decade. These guidelines provide, aside from some basic information on the biology of tsetse flies, guidance on the development and implementation of an entomological survey to collect essential baseline data using modern spatial tools such as geographic information systems (GIS), satellite imagery, remote sensing, land use land cover maps, the Global Position System, etc.--Publisher's description
Ključne besede: muha CeCe, ekologija, kontrola, preživetje, anatomija, entomologija, genetika, planiranje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 893; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Primerjava treh vrst javorja glede na spremljanje fluorescence klorofila med vegetacijsko sezono
Rok Tišler, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tema primerjalnega spremljanja fluorescence in vsebnosti klorofila pri najbolj zastopanih, samoniklih vrstah javorja na Slovenskem. Čeprav je teh vrst pri nas šest, sem v diplomskem delu obravnaval tri, ki pogosto sobivajo, in sicer: beli oz. gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.) in maklen oz. poljski javor (Acer campestre L.). Omenjene vrste so pri nas tudi najpogostejše. Rastline so v našem okolju vseskozi izpostavljene različnim stresnim dejavnikom, kot so suša, zmrzal, vročinski val, pomanjkanje mineralov v tleh ali prevelika izpostavljenost strupenim polutantom. Variabilnost okoljskih dejavnikov prisiljuje rastline, da se jim tudi fiziološko prilagajajo. Poleg očitne variabilnosti v morfologiji in anatomiji osebkov je prisotna tudi variabilnost na fiziološkem nivoju, ki jo je težje opaziti in spremljati. Rastline okolju prilagajajo potek fotosinteze in vsebnost barvil v listih. V diplomskem delu smo z ekofiziološkimi meritvami, ki smo jih opravljali s posebnimi merilnimi napravami, kot sta naprava za merjenje fluorescence klorofila in naprava za ocenitev zelene barve lista – SPAD, preverili stanje oz. plastičnost odgovorov na okoljske razmere treh vrst javorja skozi vegetacijsko sezono (od maja do oktobra 2013). Dobljene podatke smo uporabili za medvrstno primerjavo omenjenih vrst javorja in tako poskušali ugotoviti, kakšne so razlike v lastnostih fotosinteze in obarvanosti listov. Skozi leto meritev (2013) so bili javorji izpostavljeni veliki variabilnosti okoljskih razmer, tudi stresnima dejavnikoma suši in vročini. Dodatno so nas zanimali tudi podatki o variabilnosti fluorescence klorofila in vrednostih SPAD znotraj posamezne vrste javorja. V diplomi pa bodo poleg naštetega predstavljene še anatomske in morfološke lastnosti listov za posamezno vrsto.
Ključne besede: Acer, beli javor, ostrolistni javor, maklen, anatomija lista, fluorescenca klorofila, vrednost SPAD.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1154; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

9.
10.
Petje v sodobni popularni glasbi
Anja Kramar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo v okviru raziskave želeli raziskati razširjenost sodobnega petja v Sloveniji. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali anatomijo glasovnega aparata, sodobno popularno glasbo, tehnike in načine, ki jih pevci uporabljajo v sodobni popularni glasbi, in primerjali klasično ter sodobno popularno petje. V drugem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika o svojem delu in izkušnjah povprašali 50 slovenskih učiteljev sodobnega petja. Rezultati raziskave so pokazali, da so v povprečju učitelji sodobnega petja visoko izobraženi, poučujejo zasebno, saj državni šolski sistem tega programa ne omogoča, na podlagi števila učencev pa smo ugotovili, da je zanimanje za tovrsten način petja izjemno visoko. Posledično smo zaznali, da ekonomsko stanje učiteljev petja v veliki meri vpliva na odločitve znotraj stroke, zaradi česar prihaja do izjemnih psihofizičnih obremenitev.
Ključne besede: petje v sodobni popularni glasbi, učitelji petja, načini sodobnega petja, pevski registri, pevske tehnike, anatomija glasovnega aparata, glasilke, mikrofon, nastopanje
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici