1. Razvoj in validacija modificirane Bi-Sn elektrodeKatja Vodopivec, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije elektroanalizne metode z in situ modificirano bizmut-kositrovo elektrodo iz steklastega ogljika za analizo težkih kovin Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih.
Analizo smo izvajali s tehniko square-wave anodne striping voltametrije (SWASV), reverzibilnost sistema pa smo preverili s pomočjo ciklične voltametrije (CV) za analizo kalijevega heksacianoferata.
Pri validaciji smo izvedli določitev meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ) za 12 modificiranih Bi-Sn-elektrod iz steklastega ogljika z različnimi koncentracijskimi sestavami Bi(III) in Sn(II). Kasneje smo določili območja linearnosti za Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo vsake izmed dvanajstih elektrod posebej. Preverili smo točnost in ponovljivost elektrod s pomočjo t-testa in izračuna RSD.
Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna elektroda tista, za katero smo pri njeni in situ pripravi uporabili 0,5 mg L–1 Bi(III) in Sn(II) v razmerju 0,4 : 0,6.
S pomočjo te elektrode smo preučili vpliv interferenc na izbrane analite – Zn(II), Cd(II) in Pb(II) ter izmerili dva realna vzorca.
Ključne besede: elektrokemija, voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, Bi-Sn modificirana elektroda iz steklastega ogljika, validacija analizne metode
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 770; Prenosov: 170
 Celotno besedilo (3,90 MB) |
2. Kompozitni materiali na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje olj iz vodeAndraž Jug, 2016, magistrsko delo Opis: Perutninska industrija s svojim delovanjem bistveno prispeva h količini odpadnega perutninskega perja, ki je okoljsko zelo obremenjujoč in za odlaganje zelo zahteven odpadek. Ocenjeno je, da v svetu letno nastaja 5 mio. ton odpadnega perja, zato potekajo obširne raziskave možnosti ponovne uporabe tega materiala. Ena izmed možnosti je uporaba perja kot adsorpcijsko sredstvo za olja iz vode, saj je zaradi svojih fizikalno-kemičnih lastnosti perje pokazalo odlične rezultate pri vezavi oljnih nečistoč v svojo strukturo.
Namen magistrskega dela je bil razviti kompozitni material na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje oljnih razlitij na površini vode. Z dodajanjem keramičnih delcev sepiolita, ki velja za odličen oljni adsorbent, odpadnemu perju, smo želeli izdelati kompozit z izboljšano adsorpcijsko sposobnostjo v primerjavi z osnovnimi komponentami. Za karakterizacijo osnovnih materialov smo uporabili svetlobno mikroskopijo, vrstično elektronsko mikroskopijo, sejalno analizo delcev ter metode določanja osnovnih lastnosti olja. Za izdelavo kompozitov smo med drugim uporabljali postopke mehanskega in termičnega stiskanja. Adsorpcijske lastnosti materialov smo določali v skladu s standardom ASTM F726-12.
Ugotovili smo, da dodatek sepiolita ne prispeva bistveno k adsorpcijskim lastnostim kompozita, saj zaradi višje gostote in nižje relativne adsorpcijske sposobnosti zmanjšuje vrednosti adsorpcije kompozitnega materiala. Rezultati so potrdili najučinkovitejšo adsorpcijo olja v primeru blazinic, sestavljenih iz poliestrne tkanine in napolnjene s čistim perjem.
Ključne besede: perutninsko perje, sepiolite, adsorpcija olja, analizne metode, kompozitni materiali, separacijski procesi
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 80
Celotno besedilo (5,09 MB) |
3. DOLOČEVANJE SESTAVE MAŠČOBNIH KISLIN V JOGURTUMojca Lunder, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je določevanje sestave maščobnih kislin v jogurtu. Analizirali smo 13 navadnih in 7 probiotičnih jogurtov z različno vsebnostjo maščobe od 0,1 % do 3,8 % podano na deklaraciji. Maščobne kisline smo določili s plinsko kromatografijo kot metilne estre po alkalno katalizirani metanolizi gliceridov po predhodni ekstrakciji maščobe. Določili smo 17 maščobnih kislin, od tega jih je le 13 prisotnih v vsebnosti 1 % (m/m) ali več. Približno 28 % (m/m) maščobnih kislin v jogurtih je mononenasičenih, okoli 2,3 % (m/m) pa je polinenasičenih z najpomembnejšo linolno kislino (C18:2) v vrednosti 1,8 % (m/m). Nasičenih maščobnih kislin je skoraj 66 % (m/m). Metodo smo validirali. Rezultati kažejo, da je ta metoda uporabna in ponovljiva za določevanje maščobnih kislin . Ekstrakcija maščobe iz jogurtov daje od 84 % do 98 % izkoristke.
Ključne besede: maščobne kisline, jogurti, ekstrakcija, plinska kromatorafija, plamensko ionizacijski detektor, validacija analizne metode.
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 1111; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,19 MB) |
4. Priprava in analiza filmov iz mešanic hitozana in keratina iz piščančjega perjaAndreja Križanec, 2014, magistrsko delo Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zato potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oz. razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov temelječih na petrokemičnih polimerih z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. Zaradi relativno nizkega povprečja molskih mas, imajo filmi iz čistega keratina slabše fizikalne lastnosti. Hitozan je polisaharid z dobro izraženimi protimikrobnimi lastnostmi. V zadnjih letih potekajo številne raziskave možnosti njegove uporabe pri razvoju funkcionalne embalaže.
Cilj magistrske naloge je bil pripraviti filme iz mešanice hitozana in keratina iz perutninskega perja in jih analizirati ter ugotoviti področja potencialne uporabe (za različne materiale in izdelke). Rezultati analiz so pokazali, da imajo filmi iz mešanice hitozana in keratina ob dodatku glicerola antibakterijski učinek, so transparentni, trdnejši, fleksibilnejši in biorazgradljivi v primerjavi s filmi izdelanimi iz čistega keratina.
Izboljšane lastnosti filmov izdelanih iz mešanic hitozana in keratina, odpirajo nove možnosti uporabe odpadnega perutninskega perja kot izhodnega vira keratina.
Ključne besede: Keratin iz piščančjega perja, hitozan, biopolimerni filmi, analizne metode, hidrofilnost/hidrofobnost.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1161; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,21 MB) |
5. DOLOČANJE ADSORBLJIVIH ORGANSKIH HALOGENOV V ODPADNIH VODAHNina Marot, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je validacija analizne metode za določevanje adsorbljivih organskih halogenov (AOX) v odpadnih vodah.
Proces validacije zajema določitev validacijskih parametrov z izdelavo validacijskega načrta. Sledi eksperimentalna izvedba validacije ter statistično pridobljenih rezultatov. Določili smo potrditev identitete in selektivnost oziroma specifičnost, delovno in linearno območje, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, LOQ v matrici, zgornjo mejo določanja v matrici, vpliv redčenja vzorcev, točnost, natančnost in vpliv matrice. Analizirani so bili tudi realni vzorci bazenskih, bolnišničnih odpadnih vod ter odpadne vode iz iztoka iz čistilnih naprav.
Na podlagi vseh pridobljenih rezultatov ter na predpisane parametre smo potrdili, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Ključne besede: AOX, validacija analizne metode, odpadne vode, adsorpcija
Objavljeno: 29.03.2013; Ogledov: 1816; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. |
7. Registracija medicinskih plinov kot zdravil na primeru medicinskega kisikaBarbara Lisjak, 2011, diplomsko delo Opis: Medicinski plini, ki se uporabljajo v humani medicini, so zdravila, za katera je potrebno pridobiti dovoljenje za promet v skladu s Pravilnikom o dovoljenju za promet z zdravilom. Zakonodaja s področja zdravil pa predpisuje, da je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja za dejavnosti izdelave ter prometa z zdravilom.
Vsa zdravila, ki so v prometu v Republiki Sloveniji, morajo biti po zakonodaji izdelana in kontrolirana v skladu s smernicami Evropske farmakopeje, katera vsebuje predpise za izdelavo zdravil, ugotavljanje njihove čistote, istovetnosti ter preskušanje parametrov zdravil in snovi, iz katerih so le-ta izdelana.
Opisali smo, kako pomembni so postopki za preskušanje zdravil, saj z njimi zagotovimo varnost in učinkovitost zdravila. Tako smo v eksperimentalnem delu, ki je potekal v laboratoriju podjetja Messer Slovenija, d.o.o., opisali analizne metode za medicinski kisik, s katerimi določamo identiteto, vsebnost in nečistoče, ki so določene po Evropski farmakopeji. Rezultati so potrdili, da so vsi parametri izpolnili predpisane zahteve in da je proces stabilen in obnovljiv.
Ključne besede: medicinski kisik, postopek registracije zdravila, zahteve Evropske farmakopeje, analizne metode.
UDK: 615.2(043.2)
Objavljeno: 06.12.2011; Ogledov: 2161; Prenosov: 243
Celotno besedilo (915,71 KB) |
8. DOLOČANJE CELOTNEGA IN RAZTOPLJENEGA ORGANSKEGA OGLJIKA V BAZENSKIH VODAHTina Hohler, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je določitev celotnega ali raztopljenega organskega ogljika v bazenskih vodah. Gre za širitev matrice, saj so z enako metodo, na enak način ter na enakih aparatih, merili TOC že za ostale vrste vod (pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, izlužke, mineralne vode).
Analizna metoda je obsegala optimizacijo metode, pripravo umeritvene premice, ugotavljanje stabilnosti sistema, ugotavljanje pravilnosti linearnega modela umeritvene premice, koeficienta kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v bazenskih vodah, pri čemer smo dobili podatke za celoten validacijski postopek.
Vsebnosti organskega ogljika v bazenskih vodah smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so na štirih različnih koncentracijskih nivojih sprejemljivi in so znotraj predpisanega kriterija (20%).
Metodo smo preizkusili tudi z analizami in primerjavami certificiranih referenčnih materialov in v različnih medlaboratorijskih primerjavah, kjer je bilo odstopanje naših meritev v povprečju 4%.
Potrdili smo, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Ključne besede: TOC, bazenske vode, detektor NDIR, validacija analizne metode, oksidacijski katalizator, oksidacija
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2100; Prenosov: 288
Celotno besedilo (11,00 MB) |
9. ŠTUDIJ POSTOPKOV ČIŠČENJA ODPADNEGA PERUTNINSKEGA PERJA ZA NADALJNJO UPORABOZala Urisk, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Študij postopkov čiščenja odpadnega perutninskega perja za nadaljnjo uporabo« je bil namen ugotoviti, kateri je najbolj optimalen postopek čiščenja odpadnega perutninskega perja, ki je kot stranski produkt mesne industrije zelo obremenjujoče za okolje.
Pri postopku pranja odpadnega perutninskega perja smo spreminjali parametre pranja: temperaturo, uporabo pralnega sredstva in uporabo ultrazvoka. S pomočjo številnih analiznih metod, kot so določanje motnosti odpadne kopeli, količine trdnih delcev v kopeli, celotnega organskega ogljika, celotnega dušika, vsebnosti maščob in mikrobioloških poškodb, smo ugotavljali kakšne lastnosti ima odpadna pralna kopel in oprano perje, z namenom, da bi določili optimalen postopek pranja, ki perju nudi želene in potrebne lastnosti za določeno področje uporabe.
Ključne besede: čiščenje vlaken, keratinska vlakna, analizne metode, perutninsko perje
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1834; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,70 MB) |
10. DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV V ZEMLJINatalija Žnidar, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je določiti koncentracije policikličnih aromatskih ogljikovodikov v vzorcih zemlje. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zemlji smo uporabili metodo plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC/MSD) in metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Za kvantitativno določitev v GC/MSD smo uporabili interne standarde acenaften – d10, fenantren – d10 in krizen – d12. Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija trdno – tekoče z mešanico topil n-heksana in diklorometana. Za čiščenje ekstraktov smo uporabili kolono napolnjeno s silikagelom in aluminijevim oksidom. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka (linearnost, ponovljivost, točnost, meja določljivosti, meja zaznavnosti, selektivnost in sistem zagotavljanja kakovosti). Ugotovili smo prisotnost vpliva matrice. Rezultati so pokazali, da je analizna metoda uporabna za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zemlji, saj so bili izkoristki vseh policikličnih aromatskih ogljikovodikov z izjemo naftalena ponovljivi in znotraj predpisanega kriterija.
Ključne besede: policiklični aromatski ogljikovodiki, plinska kromatografija z masno selektivnim detektorjem, validacija analizne metode, zemlja
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2777; Prenosov: 383
Celotno besedilo (1,77 MB) |
