1. Trdnostni preračun tlačnega kanala za polnjenje pijač z ogljikovim dioksidomJure Sočič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta predstavljena konstruiranje in trdnostni preračun tlačnega kanala za polnjenje pijač z ogljikovim dioksidom, ki ga izdelujejo v podjetju Vipoll d. o. o. V začetku so predstavljene teoretične osnove s področja tlačnih posod in polnilne tehnologije. V nadaljevanju so podane specifikacije in 3D model tlačnega kanala, ki je bil izdelan s pomočjo programskega paketa SolidWorks 2023. Predstavljena je analiza modela po metodi končnih elementov, ki je bila izdelana v programskem paketu PrePoMax v2.0.1. Na koncu diplomskega dela sta podana prikaz vseh rezultatov in njihovo vrednotenje.
Ključne besede: tlačni kanal, trdnostni preračun, numerične analize, polnilna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
2. Comparison study of four commercial SARS-CoV-2-rapid antigen tests : characterisation of the individual componentsŽiga Jelen, Ivan Anžel, Rebeka Rudolf, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: During the corona virus (COVID-19) pandemic, there was a sharp increase in the need for diagnostic tests that could detect the presence of SARS-CoV-2 virus or its antibodies quickly and reliably. An important type in the group of diagnostic tests are rapid antigen lateral flow immuno-assay (LFIA) tests, which operate on the immuno-chromatographic principle with the lateral flow of analyte. Clinical practice in the last year has shown that such diagnostic tests can be effective in preventing the spread of the SARS-CoV-2 virus.The development, and, thus, the production of the rapid antigen LFIA tests, is influenced by a number of factors that determine their sensitivity and accuracy indirectly. These factors are directly dependent on the type of antibody produced, which is formed as an immune response when infected with the virus. The production of the rapid antigen LFIA tests is associated with the appropriate selection of basic components that determine the type and quality of these tests. The basic components include: substrates and membranes, antigens, antibody labels and compatible buffers. The correct choice of membranes and their materials is crucial to compiling an effective rapid antigen LFIA test. This study therefore presents a comparative analysis of four commercially available SARS-CoV-2-rapid LFIA tests using state-of-the-art characterisation techniques scanning electron microscopy (SEM), inductively coupled plasma-optical emission spectrometry (ICP-OES), environmental scanning electron microscope / energy-dispersive X-ray spectroscopy (ESEM/EDX), Fourier-transform infrared spectroscopy / attenuated total reflection (FTIR/ATR) for the individual components. The obtained results were the starting point for the development and assembling of our own rapid antigen LFIA test based on gold nanoparticles as antibody labels.
Ključne besede: hitri antigenski testi, komponente, karakterizacija, analize, rapid antigen test, components, characterisation, analysis
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spolno stereotipne karakteristike junakov v slovenski osnovnošolski bralni znački : magistrsko deloSara Antolič, 2024, magistrsko delo Opis: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Ključne besede: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (801,81 KB) |
4. Priključevanje večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje : magistrsko deloTimotej Švigelj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na analizi priključevanja večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. V prvem delu sta predstavljena trenutno stanje sončnih elektrarn v Sloveniji ter potek postopka umestitve tovrstnih sončnih elektrarn v omrežje. S pomočjo dveh programov Gredos in Matlab/Simulink smo prikazali omejitve glede priključevanja večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. S programom Gredos smo naprej naredili analizo priključitve sončne elektrarne na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. Ta program za analize uporablja tudi podjetje Elektro Ljubljana. Nato smo z modelom, ki smo ga izdelali v programu Matlab/Simulink, primerjali pridobljene rezultate analiz. S programoma smo želeli prikazati, kako lahko z različnimi metodami računanja pridemo do enakega rezultata oziroma zaključka priključitve sončne elektrarne na elektroenergetsko omrežje.
Ključne besede: sončne elektrarne, elektroenergetsko omrežje, srednjenapetostno omrežje, analize vključevanja
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,43 MB) |
5. Zoonimi v slovenskih, hrvaških in ruskih primerjalnih frazemih ter slovenskih narečjihMihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, v primerjavo pa so vključeni tudi frazemi iz primorskega notranjskega zagorskega govora, štajerskega južnopohorskega oplotniškega govora ter desetih prekmurskih govorov, pokrivajočih vsa tri prekmurska podnarečja. Prikazati želimo, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v normiranih knjižnih jezikih in naravnih narečnih govorih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.
Ključne besede: slovenščina, hrvaščina, ruščina, narečna frazeologija, frazemi, primerjalne analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 7
Povezava na datoteko |
6. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Ključne besede: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (895,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prve analize vodnega vira iz Savinjske statistične regije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTina Kodrin, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazana prva analiza vodnega izvira z območja Savinjske statistične regije, ki že več let preskrbuje manjše število gospodinjstev s pitno vodo. V vseh teh letih še ni bilo izvedenih ustreznih analiz, s katerimi bi potrdili ustreznost vode in primernost le te za uživanje.
Cilj diplomskega dela je izvesti prvo analizo omenjenega vodnega izvira in določiti kakovost vode z uporabo fizikalno-kemijskih analiz in mikrobiološke analize. Fizikalno-kemijske analize smo izvedli v treh različnih časovnih obdobjih. Določili smo vsebnost splošnih parametrov v vodi, vsebnost kovin in trdoto vode. V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za okolje in hrano Novo mesto smo določili mikrobiološko kakovost vode. Končni cilj predstavlja določitev indeksa kakovosti vode (WQI).
Rezultati kažejo na zelo dobro kakovost vode. Vsebnost težkih kovin je večinoma blizu ali pod mejo določljivosti, kakor tudi rezultati vsebnosti pesticidov. Dobljeni rezultati mikrobiološke analize so ustrezni. WQI je pokazal zelo visoko kakovost pitne vode.
Ključne besede: Pitna voda, prvi monitoring, pesticidi, mikrobiološke analize, indeks kakovosti vode
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 97
Celotno besedilo (4,68 MB) |
8. Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Ključne besede: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Ključne besede: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
