| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 330
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prve analize vodnega vira iz Savinjske statistične regije
Tina Kodrin, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana prva analiza vodnega izvira z območja Savinjske statistične regije, ki že več let preskrbuje manjše število gospodinjstev s pitno vodo. V vseh teh letih še ni bilo izvedenih ustreznih analiz, s katerimi bi potrdili ustreznost vode in primernost le te za uživanje. Cilj diplomskega dela je izvesti prvo analizo omenjenega vodnega izvira in določiti kakovost vode z uporabo fizikalno-kemijskih analiz in mikrobiološke analize. Fizikalno-kemijske analize smo izvedli v treh različnih časovnih obdobjih. Določili smo vsebnost splošnih parametrov v vodi, vsebnost kovin in trdoto vode. V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za okolje in hrano Novo mesto smo določili mikrobiološko kakovost vode. Končni cilj predstavlja določitev indeksa kakovosti vode (WQI). Rezultati kažejo na zelo dobro kakovost vode. Vsebnost težkih kovin je večinoma blizu ali pod mejo določljivosti, kakor tudi rezultati vsebnosti pesticidov. Dobljeni rezultati mikrobiološke analize so ustrezni. WQI je pokazal zelo visoko kakovost pitne vode.
Ključne besede: Pitna voda, prvi monitoring, pesticidi, mikrobiološke analize, indeks kakovosti vode
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

2.
Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Ključne besede: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020
Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Ključne besede: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primera
Melita Zemljak Jontes, Mihaela Koletnik, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: spontana raba jezika, prekmursko narečje, kolikost samoglasnikov, kakovost samoglasnikov, eksperimentalnofonetične analize
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Bogastvo in revščina v slovenski frazeologiji
Gjoko Nikolovski, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Ključne besede: revščina, bogastvo, slovenščina, frazemi, analize
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Primernost implementacije dopplerskega merilnika hitrosti za umirjanje prometa na izbranem cestnem odseku
Robert Žnidarič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: cestni promet, prometna varnost, umirjanje prometa, hitrost, merilniki, raziskave, analize
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (398,59 KB)

7.
Pritožbe zoper policiste : analiza primerov rešenih v pomiritvenem postopku
Vesna Koderman, Miroslav Žaberl, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, javnost, nadzor, pritožbe, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, analize
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (314,69 KB)

8.
Minimalne zahteve usposobljenosti izvedencev za preiskave rokopisov
Dorijan Keržan, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: forenzične preiskave, rokopisi, izvedenstva, grafološke analize, grafologija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (251,74 KB)

9.
Analiza vloge in izkoriščenosti službenih psov pri opravljanju policijskih nalog
Drago Vaupot, Branko Lobnikar, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: službeni psi, policijski psi, policija, vodniki službenih psov, analize
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (489,60 KB)

10.
Razvoj novih funkcionalnih plastičnih filmov za različne produkte : magistrsko delo
Tanja Labohar, 2023, magistrsko delo

Opis: Plastični materiali imajo velik pomen v pakirnem segmentu za pakiranje farmacevtskih, kozmetičnih in prehrambnih produktov, kjer želimo podaljšati rok trajanja živil. Vedno večje zavedanje podjetij in potrošnikov o negativnem vplivu petrokemijske plastike na okolje in povečano tveganje za zdravje, ki ga predstavljajo sintetični aditivi v plastični embalaži, so privedli do razvoja biorazgradljive aktivne embalaže. V magistrskem delu smo želeli razviti antioksidativne, protimikrobne in biorazgradljive funkcionalne plastične filme. Folije PLA smo funkcionalizirali s premazom iz formulacije ekstrakta brina in hitozana, ki smo ga na površino folije nanesli s petimi različnimi metodami, in sicer z metodo pršenja, valjčkanja, omakanja, impregniranja in tehnologijo superkritičnih fluidov. Učinkovitost uporabljenih snovi in metod smo preučili z analiznimi metodami: FTIR, goniometrija, pregradne lastnosti – prepustnost kisika, antioksidativnost, XPS, SEM, transparentnost, protimikrobna aktivnost ter LCA in LCC analiza. Z analiznimi metodami smo potrdili odlično antioksidativno delovanje ekstrakta brina in protimikrobno delovanje hitozana. Izkazalo se je, da je za praktično uporabo z vidika okoljske in cenovne ustreznosti najprimernejši funkcionalni plastični film, kjer smo premaz nanesli z metodo omakanja. Dosegli smo odlično protimikrobno delovanje predvsem na bakterijo Staphylococcus aureus, izvrstne pregradne in antioksidativne lastnosti, potrjene s FTIR, XPS in SEM analizo, ter zelo dobre protikondenzacijske lastnosti.
Ključne besede: funkcionalni plastični filmi, folija PLA, hitozan, ekstrakt brina, tehnologije nanosa, fizikalno-kemijske analize, protimikrobna aktivnost, LCA, LCC
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

Iskanje izvedeno v 1.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici