| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem : magistrsko delo
Medea Brečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 519; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

2.
Primerjava oskrbe s pitno vodo v občini Črenšovci pred in po vključitvi v enoviti sistem
Martin Tompa, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena oskrba s pitno vodo na območju Občine Črenšovci. Prvi del opisuje trenutno in predhodno stanje oskrbe s pitno vodo na celotnem območju. Predstavljeni so prejšnji sistemi oskrbe po naseljih in novozgrajen enovit sistem »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem A«, ki vključuje območje Občine Črenšovci. V drugem delu so prikazani rezultati analiz pitne vode na vseh omenjenih sistemih. Na podlagi prikazanih rezultatov je narejena primerjava kakovosti pitne vode med prejšnjim in trenutnim sistemom oskrbe. Po opravljeni primerjavi prikazanih rezultatov ugotavljamo, da je z izgradnjo novega enovitega sistema, kakovost pitne vode na celotnem območju občine izboljšana. Predvsem v naseljih Trnje in Žižki je opaziti občutno izboljšanje rezultatov kemijske analize.
Ključne besede: pitna voda, sistem oskrbe, analiza vode
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 952; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

3.
Oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič
Jožica Rebernik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena krajša zgodovina vodovodnih sistemov, teoretično pa je opisana tudi zgradba vodovodnih sistemov ter njihova delitev. V raziskovalnem delu je opredeljena oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič. Opisano je tako javno kot zasebno vodovodno omrežje, izpeljana je njuna primerjava. Primerjana je tudi kakovost pitne vode zasebnega in javnega vodovodnega omrežja. Podrobno je obravnavan termin lastne oskrbe s pitno vodo ter predstavljen zasebni vodovod v naselju Dobrič, njegove pomanjkljivosti in možne rešitve. Raziskali smo tudi porabo pitne vode prebivalcev, priključenih na zasebno omrežje.
Ključne besede: zasebni vodovod, javni vodovod, mikrobiološka analiza vode, poraba pitne vode
Objavljeno v DKUM: 03.01.2018; Ogledov: 1432; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

4.
Scottish mineral water can slow growth of cancer : [intervju v Scottish news, 18. March 2008]
2008, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: mikrobiologija, analiza vode
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1543; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Razvoj in uporaba analiznih metod določanja težkih kovin v okoljskih vzorcih z emisijsko spektrometrijo z induktivno skopljeno plazmo
Darja Kavšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo razvili, optimizirali in s pomočjo validacije potrdili analizne metode za točno in natančno določevanje izbranih težkih kovin v različnih matricah okoljskih vzorcev z optično emisijsko spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP–OES). S pomočjo izmerjenih vsebnosti onesnaževal ter kemijskih in fizikalno–kemijskih parametrov smo izvedli kemometrijsko karakterizacijo različnih okoljskih vzorcev. Iskali smo korelacije med različnimi okoljskimi vzorci, ki so bili odvzeti na različnih vzorčnih mestih v različnih časovnih obdobjih.
Ključne besede: ICP–OES, premog, sedimenti, odpadne tekstilne vode, odpadne industrijske vode, težke kovine, validacija, kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, analiza grupiranja, metoda glavnih osi, diskriminantna analiza
Objavljeno v DKUM: 12.01.2015; Ogledov: 2230; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

6.
Trojiško jezero v luči vodne direktive
Anita Sulcer, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti Trojiškega jezera v luči dokumenta Vodne direktive. Empirični del diplomskega dela zajema terensko delo, kjer smo odvzeli deset vzorcev vode okrog Trojiškega jezera, in laboratorijsko delo, kjer smo vsem odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Ugotovljene rezultate smo primerjali z rezultati iz leta 2011, ki nam jih je posredovala asistentka Mojca Kokot Krajnc. Spreminjanje stanja posameznega vzorca v letu 2011 in 2013 smo prikazali tablično in grafično ter stanje med vzorcema interpretirali. Pri primerjavi rezultatov iz leta 2011 in 2013 smo ugotovili, da se stanje vode v Trojiškem jezeru glede na zahteve Vodne direktive izboljšuje, saj je prišlo skoraj pri vseh kemijskih elementih do izboljšanja stanja. Največje izboljšanje stanja v vzorcih vode glede na leto 2011 smo opazili pri dveh kemijskih elementih, in sicer pri kisiku in amoniju. Vsi vzorci odvzeti v 2013 so vsebovali zadostno količino kisika v vodi. Amonij je leta 2013 bil zaznan le v enem vzorcu in še to v zelo majhni količini. Stanje nitrata in nitrita v vodi ostaja isto kot leta 2011, saj vsebnost nitrata in nitrita v večini vzorcev okrog Trojiškega jezera ostaja pod dovoljeno vrednostjo, le v vzorcih na območju bajerja je zaznati presežene vrednosti. Menimo, da je vzrok za povišanje nitrata in nitrita v vodi na območju bajerja bližnji travnik, gnojen z gnojevko in hlevskim gnojem. Prav tako kot leta 2011 smo v vseh vzorcih okrog Trojiškega jezera zaznali zelo nizko vsebnost fosfata in cinka v vodi. Le vsebnost železa se je v vodi glede na leto 2011 zelo povečala.
Ključne besede: antropogena jezera, Vodna direktiva, Trojiško jezero, onesnaževanje voda, analiza vode, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 1443; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
ANALIZA MIKROBIOTE ZBIRNEGA JEZERA VOD IZ NAPRAVE ZA ODSTRANJEVANJE TEKOČIH ODPADKOV IZ PROIZVODNJE TiO2
Lučka Simon, 2014, diplomsko delo

Opis: Na zbirnem jezeru odpadnih industrijskih vod iz naprave za odstranjevanje tekočih odpadkov iz proizvodnje TiO2, ki se nahaja v urbanem okolju, se v zimskih in spomladanskih mesecih opaža motnost vode. V prelivnih vodah iz jezera se občasno pojavijo povišane koncentracije železa. Zaradi pojava motnosti in občasnega penjenja površine jezera, smo z analizo mikrobiote v vzorcih vod želeli ugotoviti morebitne biološke vzroke za nastale pojave. Zato smo leta 2013, v zimskem času, odvzeli vzorce na petih vzorčnih mestih. Vzorcem smo ob odvzemu izmerili temperaturo in vrednost pH. V vsakem izmed petih vzorcev vode, odvzetih iz različnih mest jezera, smo z gojitveno tehniko na kompleksnem gojišču določili 2,8 x 102 do 5,9 x 103 CFU/mL. Iz vsakega vzorca smo izbrali fenotipsko različne kolonije in iz njih izolirali 35 morfološko različnih sevov, ki smo jih shranili na –80oC. Seve smo nato identificirali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. Fenotipska identifikacija je obsegala barvanje po Gramu in encimsko analizo (oksidazni in katalazni test). Od tega je bilo 83 % sevov po Gramu negativnih, 11 % pa pozitivnih. Na oksidazni test je bilo 75 % sevov pozitivnih, na katalazni test pa so bili vsi sevi pozitivni. V nadaljevanju smo seve identificirali na osnovi nukleotidnih zaporedij genov za 16S RNA. 19 izolatov smo identificirali kot predstavnike razreda -Proteobacteria, s prevladujočim rodom Aeromonas, 3 kot predstavnike razreda β-Proteobacteria z enim samom rodom Janthinobacterium, 2 kot predstavnika razreda α-Proteobacteria (Sphingomonas in Rhodobacter), 2 iz rodu Flavobacterium in 7 iz skupine po Gramu pozitivnih bakterij s prevladujočim rodom Bacillus. En sev je v laboratorijskih pogojih izgubil sposobnost namnoževanja, enega pa smo identificirali kot plesen Fusarium sp. Vzporedno štetje bakterij s pretočno citometrijo je pokazalo, da v laboratorijskih pogojih uspemo izolirati manjši delež bakterij glede na celotno število, ki se nahaja v jezeru ( 0,1 %). Prisotnost mikroorganizmov smo povezali s fizikalno-kemijskimi lastnostmi vzorcev. S pomočjo literature smo delno razložili vizualne spremembe na zbirnem jezeru.
Ključne besede: Odpadne vode, analiza mikrobiote, identifikacija bakterij, 16S rRNA, pretočna citometrija.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 1913; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
MALA HIDROELEKTRARNA NA FEKALNE IN METEORNE VODE
Matej Knuplež, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene možnosti izkoriščanja odpadnih voda za pridobivanje električne energije v stanovanjskih in storitvenih objektih. V začetnih poglavjih so predstavljene male hidroelektrarne in potenciali odpadnih voda. Sledi poglavje, v katerem so zbrani podobni projekti v Sloveniji in v svetu. Opisana je tudi oprema za izkoriščanje tovrstnih energetskih potencialov. V zaključnih poglavjih so predstavljeni energijski potenciali v stanovanjskem bloku in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Za vse primere sta opravljeni tudi tehnična in ekonomska analiza s pomočjo programskega orodja RETScreen.
Ključne besede: proizvodnja električne energije, mala hidroelektrarna, fekalne vode, meteorne vode, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 22.05.2013; Ogledov: 2121; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (11,17 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici