| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Aplikacija sociometrične preizkušnje v organizacijah : magistrsko delo
Sanja Zupančič, 2023, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

2.
Implementacija metod iskanja najkrajše poti za optimizacijo povezovanja v socialnih omrežjih
Tadej Hertiš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo problem iskanja najkrajše poti v socialnih omrežjih na podlagi pregleda, analize in implementacije metod iskanja najkrajše poti. Izdelan je bil sistematičen pregled literature kot podlaga za identificiranje najpogosteje uporabljenih metod iskanja najkrajše poti v analizi socialnih omrežij. Predstavljena je implementacija dveh poglavitnih metod iskanja najkrajše poti: Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem. Na podlagi implementacije sta bila izvedena eksperiment učinkovitosti delovanja algoritmov in primerjalna analiza. Na praktičnem primeru realnega socialnega omrežja je prikazana uporaba tradicionalnih metod iskanja najkrajše poti za izračun metrik v analizi socialnih omrežij. Ugotovljeno je bilo, da se Dijkstrov algoritem zaradi preprostejše implementacije izvaja hitreje kot Bellman-Fordov algoritem. Na velikih socialnih omrežjih se za hitrejše iskanje najkrajše poti uporabljajo hevristični pristopi in združevanje vozlišč v skupine. Prav tako Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem za iskanje najkrajše poti v socialnih omrežjih ne podpirata nekaterih vrst komunikacijskih povezav med uporabniki.
Ključne besede: problem iskanja najkrajše poti, Dijkstrov algoritem, Bellman-Fordov algoritem, socialno omrežje, analiza socialnih omrežij
Objavljeno v DKUM: 17.07.2018; Ogledov: 1345; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
KOMUNIKACIJA IN OMREŽJE PRETOKA INFORMACIJ V TREH POSLOVALNICAH BANKE NLB D.D.
Jelena Gradič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Komunikacija je proces izmenjave informacij in podatkov za medsebojno razumevanje. Komuniciranje poteka z besedami, gibi, mimiko in je več kot le pogovarjanje. Komunikacija je sestavni del našega življenja. Komuniciramo in vzpostavljamo medosebne odnose na več ravneh, tako v javnem kot v zasebnem življenju. Večino svojega časa preživimo v službi, kjer smo prisiljeni komunicirati in vzpostavljati stike z različnimi ljudmi. Vsak posameznik se mora prilagajati in skrbeti za dobro komunikacijo, saj le tako je organizacija lahko uspešna. Uspešno komuniciranje ni prirojeno, zato je potrebno, da se veščin uspešnega komuniciranja učimo. Neučinkovita komunikacija vodi do nesoglasij in konfliktov, kar pa niža dodano vrednost samega odnosa. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela: teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili komunikacijo, motnje pri komuniciranju, kako izboljšamo sporazumevanje, komunikacija znotraj organizacije, merjenje in analizo socialnih omrežij, predstavili razlike med popolnimi in egocentričnimi omrežji ter opisali merjenje socialne opore. V empiričnem delu pa smo na podlagi anketnega vprašalnika, raziskali kakšna je komunikacija in omrežje pretoka informacij zaposlenih znotraj treh poslovalnic banke NLB D.D. Glavne ugotovitve so, da je komunikacija med zaposlenimi dobra in da je omrežje prenosa podatkov precej povezano, torej zadovoljivo. Pri pripravi empiričnega dela smo ugotovili da gre v naši raziskavi za popolno omrežje, saj je osnova popolnega omrežja seznam izbranih enot in njim pripadajoče relacije. Zaposleni so odgovarjali vsak zase in o svojih relacijah do vseh članov v omrežju. V naši raziskavi enote predstavljajo zaposleni, relacije pa komunikacija med njimi oziroma prenos informacij med njimi. V naši raziskavi smo raziskovali asimetrično relacijo med enotami, natančneje prošnjo za nasvet, ki ni nujno da je vzajemna.
Ključne besede: komuniciranje, analiza socialnih omrežij, merjenje socialnih omrežij
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1643; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (711,54 KB)

Iskanje izvedeno v 1.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici