| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedogeografske značilnosti njivskih površin v severovzhodni Sloveniji
Ana Vovk Korže, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: Najpomembnejši naravni dejavniki, ki omogočajo njivsko rabo, so relief, prsti, podnebne in vodne razmere. Z melioracijsko-tehničnimi posegi so zmanjšani zaviralni vplivi podtalne in površinske vode. Zato so za njive rabljene tudi naravno neprimerne površine. Ker se pojavljajo precejšnje razlike v lastnostih prsti, ki vplivajo na njihovo ekološko obremenjenost (prepustnost za vodo, delež gline in peska) na regeneracijsko-nevtralizacijske sposobnosti (reakcija, delež organske snovi, delež vode), je v kmetijstvu treba uporabljati različne postopke za izboljšanje kakovosti in količine pridelkov glede na naravne lastnosti.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, analiza prsti, varstvo okolja, varstvo kmetijskih zemljišč, Severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 584; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Reprodukcijska biologija invazivke Aster squamatus v slovenskem primorju
Daniel Veselič, 2012, diplomsko delo

Opis: Rod Aster prvotno izhaja iz Severne in Južne Amerike. Vrste, ki pripadajo temu rodu so naturalizirane po vsem svetu, zlasti v slanih in vlažnih habitatih. Aster squamatus je hemikriptofit in izvira iz centralne Južne Amerike, a je razširjena v mnogih državah po svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Leta 1973 je luskasto nebino pri nas prvi zabeležil in opisal Wraber. Vrsta je vse od takrat nenehno prisotna na slovenskem ozemlju. Čeprav pri nas zaenkrat še ni tako invazivna, pa je njena prisotnost moteča, še posebej v bližini dveh najpomembnejših obalnih mokrišč ob slovenski obali - v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku, ki spadata v omrežje Natura 2000. Tema oziroma problematika pričujoče diplomske naloge temelji na raziskovanju reprodukcijskih zmožnosti obravnavane vrste A. squamatus in na korelaciji z njeno morebitno invazivnostjo na slovenskem območju. Raziskovanje je potekalo v dveh stopnjah. V prvem delu raziskave je bila izvedena dokumentacija rastišča, vzorčenje rastlinskih primerkov in tal. V drugem delu smo izvedli analizo prsti, zanimala pa nas je tudi stopnja kalivosti obravnavane vrste. Sledila je obdelava podatkov z rezultati in diskusija, v kateri prihajamo do ključne ugotovitve, da ima A. squamatus visok reprodukcijski potencial, ki se povečuje z višino rastline. Izračuni pokažejo, da rastline manjše od 110 cm "nosijo" od 700 do 8700 semen, medtem ko rastline višje od 110 cm proizvajajo vsaj petkrat več semen. Glede na rezultate vzorcev prsti pa lahko sklenemo, da količina vsebnosti nutrientov v prsti bistveno ne vpliva na razvoj in rast luskaste nebine. Kljub dejstvu, da vrsta zaenkrat še resneje ne ogroža naših avtohtonih vrst resneje pa bi bilo iz preventivnih razlogov zaželjeno, da bi se višje in večje rastline sproti odstranjevalo.
Ključne besede: Aster squamatus, invazivna vrsta, reproduktivni potencial, analiza prsti, stopnja kalivosti
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 1604; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici