| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa
Zoran Jurić, 2009, magistrsko delo

Opis: Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode. Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem. Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega prometa in neusklajenosti investicij v celotni prometni mreži. Raziskovanje se ukvarja tudi z izboljšanjem načrtovanja cestne in železniške prometne mreže, z medsebojno interakcijo cestnega in železniškega prometa in z enakomernejšo razprostranjenostjo prometne mreže v večjih mestih. Z metodami prometnega načrtovanja so proučene svetovne in evropske izkušnje ter vzorci, ki povzročajo neenakomeren razvoj posameznih vrst prometa, različnega deleža v celotnem prometnem sistemu, ki se manifestira z neusklajenostjo voznih redov, neenakomernih razvojnih investicij posameznih vrst prometa, sprejemanje napačnih odločitev prometne politike, nedorečene zakonske regulative o financiranju prometne mreže in prometnih sistemov različnih administrativnih celot (države, županije, lokalne samouprave). V nalogi so obdelani tudi ukrepi, ki pripomorejo k povezovanju prometnih sistemov v mestih v širši regionalni sistem in uk
Ključne besede: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture, zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa, načrtovanje prometne mreže, prometna ponudba, prometno povpraševanje, postopek prometneg načrtovanja, analiza modela prometnega povpraševanja, multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže, zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah, zmanjšanje onesnaženosti okolja povečanje varnosti prometa, izboljšanje pristopa potnikov, rešitve problema parkiranja
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1102; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (8,44 MB)

2.
UPORABA VEČKRITERIJSKIH METOD PRI IZBIRI TISKANIH MEDIJEV
Mihaela Švajger, 2009, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Glavni problem, ki smo ga izpostavili v diplomskem seminarju, se nanaša na izbiro najugodnejšega tiskanega medija za blagovno znamko, ki jo trži podjetje Herz d.d. Namen dela diplomskega seminarja je bil rešiti problem z uporabo večkriterijskih metod in računalniškim programom Web — HIPRE. V prvem delu diplomskega seminarja smo predstavili teoretične vidike oglaševanja, podrobneje tiskane medije in cilje oglaševanja. Na kratko smo predstavili podjetje Herz d.d., njihov namen in cilje oglaševanja ter predviden letni plan oglaševanja. Analizirali smo tiskane medije: Eges, Varčujemo z energijo, Moj dom, Instalater in Vaš Profit na podlagi strokovnosti revije, ciljne skupine ki jo dosegajo, izhajanja in naklada revije, področja kjer izhaja revija, ter cene oglasnega prostora A4 formata v reviji. Teoretično smo podali postopek metode za večkriterijsko odločanje in uporabili tehniko šestih vprašanj za ustvarjalno definiranje problema. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo ocenili in presodili tiskane medije z računalniškim programom Web — HIPRE. Na podlagi merljivih kriterijev, ki smo jih analizirali v večkriteriski analizi tiskanih medijev, smo s pomočjo programa prišli do ugotovitev, kateri tiskani mediji so za podjetje Herz d.d. najprimernejši.
Ključne besede: Večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE, AHP, strukturiranje problema, atribut, SMART, SMARTER, SWING, kriterij, analiza občutljivosti, določanje uteži, ciljna skupina, tiskani mediji, tehnika šestih vprašanj, oglaševanje.
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 1961; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (544,98 KB)

3.
POVEZAVA MED KAKOVOSTJO PROCESA ODLOČANJA MANAGERJEV TER USPEŠNOSTJO PODJETIJ V SLOVENIJI
Damjan Grušovnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Managerji sprejemajo odločitve, da zagotavljajo kratkoročno in dolgoročno uspešno poslovanje svojih podjetij na različnih trgih. Na uspešnost pomembnih in nerutinskih odločitev vpliva kakovost procesa odločanja. To magistrsko delo preučuje povezave med kakovostjo procesa odločanja vodilnih managerjev ter uspešnostjo njihovih podjetij, ki spadajo med 500 največjih v Sloveniji po prihodkih od prodaje. Uporabljen model kakovosti procesa odločanja vsebuje naslednje dimenzije: racionalnost procesa, črpanje informacij, vložen trud ter odprto obzorje. Vsaka od dimenzij vsebuje svoj nabor dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa odločanja. Izbrana kazalca uspešnosti podjetij sta letna rast dodane vrednosti na zaposlenega ter delež prihodkov od prodaje, ustvarjenih na tujih trgih. Vse več raziskovalcev se pomika od kakovosti odločitve, ki se večinoma meri v denarju oz. s finančnimi kazalniki, h kakovosti procesa odločanja, ki vsebuje tudi mehke vložke in rezultate. Proces odločanja se ne konča s sprejetjem kakovostne odločitve, ampak sledita izvedba in nadzor, ki sta enako pomembni kot vsi predhodni koraki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili aktualne poglede vodilnih avtorjev na področju managerjevega odločanja, kakovosti procesa odločanja in kakovosti odločitev. Predstavili smo dejavnike, ki jih vsebujejo dimenzije kakovosti procesa odločanja, ter poskušali najti uspešne praktične primere ter odmevne raziskave vodilnih avtorjev. V analitičnem delu smo naredili statistične analize podatkov na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili pri izvedbi ankete med vodilnimi managerji v Sloveniji. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Prav tako ni povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in usmerjenostjo podjetja na tuje trge. Managerji z nadpovprečno kakovostjo procesa odločanja v primerjavi s podpovprečnimi tudi ne delajo v podjetjih, ki imajo v povprečju večjo rast dodane vrednosti na zaposlenega ali večjo naravnanost na tuje trge. V Sloveniji imajo podjetja, katerih managerji izkazujejo nadpovprečno odprto obzorje pri kakovosti procesa odločanja, v povprečju večjo naravnanost na tuje trge kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno odprto obzorje. Pri podjetjih v Sloveniji obstaja statistično značilna nizka/šibka povezava med vloženim trudom pri kakovosti procesa odločanja in deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih. Podjetja v Sloveniji, usmerjena na tuje trge, kjer managerji izkazujejo nadpovprečno vložen trud pri kakovosti procesa odločanja, imajo v povprečju večji obseg zaposlenih kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno vložen trud. V preučevani množici vodilnih managerjev v Sloveniji nismo uspeli dokazati povezave med kakovostjo procesa odločanja in izbranimi kazalniki uspešnosti podjetja. Na podlagi rezultatov ne moremo sklepati, da kakovost procesa odločanja ni povezana z uspešnostjo podjetja, saj obstaja množica drugih finančnih kazalnikov uspešnosti, njihove stopnje rasti ter mehki kazalniki uspešnosti, ki so težje izmerljivi.
Ključne besede: kakovost procesa odločanja, kakovost odločitev, analiza problema, kriteriji odločanja, racionalnost, motiviranost, participacija, intuicija, črpanje informacij, managerjev trud, kreativnost in inovativnost, deležniki podjetja, uspešnost podjetja
Objavljeno: 21.01.2016; Ogledov: 636; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici