1. PRIMERJAVA TIPIČNIH IZBRANIH SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH LJUDSKIH PRAVLJICKatja Vajda, 2016, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomskega dela je predstavljena definicija in klasifikacija pravljice. Pisanje je osredotočeno na ljudsko pravljico, predstavljeni so njeni modeli in značilnosti po Maxu Lüthiju, Alenki Goljevšček, definicija folklorne pravljice po Dragici Haramija ter tri ravnine slovstvene folklore po Mariji Stanonik.
V drugem delu diplomskega dela so kronološko predstavljene zbirke slovenskih ljudskih pravljic, analiza izbranih treh slovenskih in treh španskih ljudskih pravljic. Pravljice so izbrane glede na iste motive in podobne literarne like. Primerjane so v tabelah, katerih sistem je povzet po Haramija (2012).
Namen diplomskega dela je primerjati izbrane slovenske in španske ljudske pravljice. S pomočjo analize, kjer smo primerjali pravljično zgradbo, tipične začetke in konce, književne osebe, prostor in čas, enodimenzionalnost, pravljična števila, prepovedi, zapovedi in prerokbe, čudeže ter motive, smo v sklepu prišli do odgovorov na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili na začetku diplomske naloge.
Ključne besede: pravljica, ljudska pravljica, evropska pravljica, vrednostne stalnice, analiza pravljic, primerjava pravljic
Objavljeno v DKUM: 28.07.2016; Ogledov: 2394; Prenosov: 319
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. POZNAVANJE BIOLOŠKIH ZNAČILNOSTI V IZBRANIH PRAVLJICAH SVETLANE MAKAROVIČMonika Vovk, 2011, diplomsko delo Opis: Glede na to, da letno določene živalske vrste izumirajo, je prvi korak k drugačnemu odnosu do narave, naravovarstvena osveščenost. Živali lahko opazujemo, drugič nas na njihovo prisotnost opozori v jutranji rosi lesketajoča se pajčevina ali kakšna druga sled, velikokrat nam ostajajo skrite ali pa se nam predstavijo v knjigah z magično močjo besed. V skupnem diplomskem delu so raziskane in analizirane živalske pravljice Svetlane Makarovič, v katerih so glavni in stranski literarni liki živali. Osredotočila sem se na zapise karakteristik živali v pravljicah, bodisi realne bodisi izmišljene. V prvi vrsti so pravljice namenjene otrokom. Otroci se s pravljicami seznanijo že v predbralnem obdobju književnega razvoja. V tej dobi otroku ponudimo pravljice, kjer je glavni književni lik otrok ali njegova predmetna stvarnost, pa tudi živalske pravljice. V diplomskem delu, sem poiskala odgovor na vprašanje, ali lahko otroci na podlagi lastnega vedenja, razumejo kdo je glavni in stranski literarni lik. Glede na to, da je vzgojiteljica ena izmed prvih oseb, ki otroke seznani s pravljicami, sem analizirala znanje vzgojiteljic o živalih, ki se pojavljajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Mnenja sem, da je ključnega pomena za nadaljnjo poznavanje pravilna prva seznanitev z določeno živalsko vrsto. Za drugo skupino anketirancev, so bili izbrani osmošolci in devetošolci petih osnovnih šol po Sloveniji. Le- ti končujejo osnovnošolsko izobraževanje in znanje o živalih, ki si ga je posameznik pridobil v osnovni šoli, marsikdo ne bo nadgrajeval, saj vse srednje šole ne vključujejo pouka biologije. Potemtakem bi do takrat pridobljeno znanje moralo zadostovati za splošno poznavanje živali. Ugotovili smo, da med učenci ni večjih razlik v poznavanju in da na to ne vpliva spol ali okolje v katerem se nahaja šola. Prav tako je bilo ugotovljeno, da kljub postopnemu vedno večjemu zanimanju za okolje in osveščanju o živalskih bitjih, je še vedno veliko manjka o poznavanju bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Ključne besede: živalske pravljice, analiza pravljic, Svetlana Makarovič, poznavanje bioloških značilnosti pri osnovnošolcih, poznavanje bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 2463; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,77 MB) |
3. Vloga živali v izbranih živalskih pravljicahSanja Šafarič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah je bilo zapisano na podlagi analize izbranih živalskih pravljic avtorjev Ide Mlakar Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir in Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo; Petra Svetine O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov in Mrožek dobi očala; Mojce Osojnik To je Ernest, Polž Vladimir gre na štop in Kako je gnezdila sraka Sofija in Bine Štampe Žmavc Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal pravljico, Petelin in zmaj in Muc Mehkošapek. Namen naloge je bil opredeliti teorijo pravljice, zapisati njen smisel, jo razvrstiti (ljudske in umetne), opredeliti živalsko pravljico ter slikanico. V obravnavi teme je bil cilj analizirati živalske pravljice in ugotoviti skupne značilnosti pri vsakem avtorju ter zapisati podobnosti in razlike vseh analiziranih pravljic. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode pri opisovanju in opredelitvi pravljic, še posebej pri teoriji živalske pravljice ter opredelitvi slikanic; komparativne metode pri primerjanju dejstev in odnosov v sklepnem delu, pri skupnih značilnostih in razlikah vseh analiziranih avtorjev živalskih pravljic ter metodo analize pri analiziranju izbranih živalskih pravljic in sinteze pri iskanju, združevanju podobnosti pravljic enega avtorja ter podobnosti med pravljicami vseh izbranih avtorjev. S pomočjo vseh teh raziskovalnih metod so bili rezultati sledeči: pravljica je krajše prozno besedilo s poudarjenimi nadnaravnimi elementi in dogajanjem, ki se vrti okrog boja med dobrim in zlim, kjer dobro običajno zmeraj zmaga. Temelj pravljice je otrokovo zadovoljstvo v literaturi. Pravljice se delijo, glede na to, kdaj so nastale in kakšne so njene značilnosti, na ljudske in umetne, slednje pa se nadalje delijo na klasične in sodobne. Po motiviki so zelo znane živalske pravljice. Zanje velja, da je nosilec dogajanja žival, velikokrat je značilna tudi izrazita poosebitev živali. Najbolj priljubljene knjige med otroci so slikanice, za katere je značilna enakovrednost besedilnega in ilustrativnega dela. Analizirane živalske pravljice imajo skupne značilnosti pri vsakem avtorju. Vsem pa je skupno, da so nosilci dogajanja živali, ki so zelo različne. Vloga teh živali je velikokrat poosebljena, le v enem primeru velja, da le-te ohranjajo svoje lastnosti.
Ključne besede: opredelitev pravljice, ljudske pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, živalske pravljice, slikanice, analiza živalskih pravljic.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2009; Ogledov: 6503; Prenosov: 1388
Celotno besedilo (7,68 MB) |
