| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
Javna naročila kot orodje za spodbujanje inovacij
Kristina Detelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Ena izmed najpomembnejših nalog sodobne države je doseganje zadovoljive gospodarske rasti s ciljem zadovoljevanja osnovnih potreb državljanov. Z usmerjanjem proračunskih sredstev v spodbujanje inovativnosti v okviru nacionalnega inovacijskega sistema države vplivajo na inovativnost podjetij in posledično na svojo konkurenčnost, kar prinaša boljše gospodarsko stanje in višji življenjski standard državljanov. Inovacije lahko vidimo, podobno kot tudi druge izdelke in storitve, ki kotirajo na trgih, in na podlagi tega lahko identificiramo ponudbo in povpraševanje po inovacijah. Prav zato se lahko ukrepi za spodbujanje razvoja in širjenje inovacij na trgu osredotočijo na povpraševalno ali ponudbeno stran. Na ponudbeni strani lahko država spodbuja inovatorje, na povpraševalni strani pa uporabnike inovacij. V doktorski disertaciji prikazujemo pregled raziskav o načinih spodbujanja inovacij. V prejšnjih študijah je bilo ugotovljeno, da so države veliko več instrumentov za spodbujanje inovacij razvile na ponudbeni strani (npr. subvencije za raziskave in razvoj, sklade tveganega kapitala in davčne olajšave za financiranje inovacij). Po drugi strani pa so spodbude na strani povpraševanja po inovacijah razvite veliko slabše, s čimer so se evropski raziskovalci začeli ukvarjati šele na začetku 21. stoletja. Ukrepi, usmerjeni v povpraševanje po inovacijah, inovatorjem zagotavljajo trg in zmanjšajo tveganja vstopa na trg z inovacijami. Med instrumente na povpraševalni strani vsekakor spadajo javna naročila inovativnih izdelkov in storitev, zakonodaja in standardi, ki zahtevajo določeno raven kakovosti tega, kar se trži, in subvencije potrošnikom za uporabo inovativnih izdelkov in storitev. V zadnjih 10–15 letih v akademski skupnosti opažamo povečano zanimanje na področju javnih naročil za spodbujanje inovacij, zato smo se usmerili v raziskovanje vpliva javnih naročil na nastanek inovacij na področju Evropske unije in s tem tudi Hrvaške. Glavna teza doktorske disertacije je, da javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Javno naročanje inovativnih rešitev inovatorjem predstavlja gospodarsko spodbudo za razvoj inovacij, saj zagotavlja trg, na katerem podjetja lahko plasirajo zadostno količino inovativnih proizvodov in storitev, da dosežejo želeno raven dobička. Večina raziskav o javnih naročilih za spodbujanje inovacij temelji na študijah posameznih primerov. S tem namenom je bil v naši raziskavi na makro ravni oblikovan model, ki z uporabo ekonometričnih metod preverja vpliv posameznih ukrepov za spodbujanje inovacij na vzorcu 28 držav EU. Na mikro ravni (ravni podjetja) smo raziskali sistem javnih naročil v Republiki Hrvaški, s tem da smo zaradi nizkega odziva anketirancev na mikro ravni uporabili metodo študije primera namesto ekonometrije, kar je v skladu z metodami iz večine raziskav, opravljenih na to temo. Iz rezultatov analize je razvidno, da so na makro ravni inovativno naravnana javna naročila povezana z rastjo ravni inovativnosti v državi, medtem ko to ni bilo ugotovljeno za druge obravnavane instrumente za spodbujanje inovacij. Na mikro ravni je bilo prav tako ugotovljeno, da so na Hrvaškem prisotni primeri inovativno naravnanih javnih naročil, ki so spodbudili nastanek in širjenje inovacij. Prispevek raziskave je v ustvarjanju izhodiščnega modela za proučevanje vpliva različnih instrumentov ekonomske politike za spodbujanje inovacij v državi in v empirični potrditvi osrednje teze, da inovativno naravnana javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Drugi del prispevka se nanaša na sistematizacijo značilnosti hrvaškega sistema javnih naročil in na potrditev, da javna naročila zahtevnih in inovativnejših rešitev na Hrvaškem lahko spodbudijo nastanek in širjenje inovacij v podjetjih. Ker je doktorska disertacija napisana v slovenskem jeziku, prispeva tudi k oblikovanju terminološke zbirke izrazov, ki se nanašajo na novejše ekonometrične izraze, ki še niso splošno sprejeti in priznani.
Ključne besede: javna naročila, inovacije, analiza panelnih podatkov, EU
Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 3436; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

33.
UVEDBA RAČUNALNIŠKEGA SPREMLJANJA GRAFIČNIH PROIZVODNIH PROCESOV V BIROGRAFIKI BORI
Marjan Bešter, 2014, diplomsko delo

Opis: Na današnjem zahtevnem prodajnem trgu, kjer je prisotna neusmiljena konkurenca, je za vsako podjetje, ki ima lastno proizvodnjo izrednega pomena, da so procesi v njej urejeni, koordinirani in plansko vodeni. Sodobna proizvodnja mora biti sposobna odgovoriti na vsako zahtevo trga s kvalitetnimi proizvodi, izdelanimi v dogovorjenem roku za ceno, ki jo tržišče akceptira. To velja tudi za grafično industrijo, kjer je vidik močne konkurence in zelo zahtevnega trga zelo prisoten. Izrednega pomena v tej dejavnosti je zagotoviti kvaliteten izdelek v čim krajšem času za nizko ceno. Ta dejstva so nas v Birografiki BORI privedla do odločitve, da izvedemo informacijski projekt, katerega rezultat bo računalniško spremljanje proizvodnih procesov in uvedba planiranja naročil v produkciji. Z zajemom podatkov na nivoju posameznih delovnih operacij v danem trenutku in spremljanjem pridobljenih podatkov smo omogočili boljši pregled nad izvajanjem delovnih nalogov in omogočili bolj pregledno in urejeno proizvodnjo. Uvedba računalniškega planiranja delovnih nalogov je pripomogla k večji pretočnosti produkcije, povečanju njene efektive in dvigu kvalitetnega nivoja končnih izdelkov in njihove izdobave. Z izvedenim projektom smo prispevali k dvigu konkurenčnosti in odzivnosti podjetja na prodajnem trgu.
Ključne besede: grafični proizvodni procesi aplikacija za izdelavo kalkulacij Admera intranetna aplikacija Falcon planiranje proizvodnje proizvodni normativi analiza podatkov
Objavljeno v DKUM: 26.02.2014; Ogledov: 1484; Prenosov: 83
URL Povezava na celotno besedilo

34.
SISTEMI ZA DODATNO OMREŽNO VARNOST "HONEYPOT"
Goran Anders, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana raziskava na temo sistemov za dodatno omrežno varnost “honeypot”. Tovrstni sistemi so na področju omrežne varnosti novi in se uporabljajo redko. Zato smo najprej definirali pojem sistema “honeypot” in njegove osnovne namene. Nato smo raziskali in opisali klasifikacijo takšnih sistemov glede na različne dejavnike ter strategije uporabe. Po pregledu nekaterih obstoječih sistemov “honeypot” smo postavili lasten sistem. Ob upoštevanju večih dejavnikov postavitve smo raziskali potrebne prilagoditve strojne in programske opreme računalnika, na katerem teče sistem “honeypot”, in komentirali izzive, s katerimi smo se srečali. Uspešno postavljen sistem “honeypot” smo preizkusili v polmesečnem obdobju in analizirali ter komentirali rezultate.
Ključne besede: telekomunikacije, omrežna varnost, tehnike prevare, analiza podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.07.2013; Ogledov: 1804; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

35.
SAMODEJNO PRIDOBIVANJE PODATKOV IZ SOCIALNIH OMREŽIJ
Simon Kojc, 2012, diplomsko delo

Opis: Facebook je trenutno najbolj popularno socialno omrežje na svetu, kjer na milijone ljudi objavlja raznovrstne informacije. Zato smo se odločili v diplomskem delu pridobiti podatke, jih analizirati ter ugotoviti, ali so podatki koristni za podjetje, na primer za trženje. V različnih poglavjih so opisane tehnologije in orodja, ki so bila uporabljena. Opisan je pristop k implementaciji aplikacije z dodanimi posameznimi deli programske kode. Delo je zaključeno z analizo pridobljenih podatkov in opisom težav, s katerimi smo se soočili med delom.
Ključne besede: socialna omrežja, Facebook, pridobivanje podatkov, analiza podatkov, MySQL Workbench
Objavljeno v DKUM: 15.11.2012; Ogledov: 1654; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

36.
37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici