| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija metod iskanja najkrajše poti za optimizacijo povezovanja v socialnih omrežjih
Tadej Hertiš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo problem iskanja najkrajše poti v socialnih omrežjih na podlagi pregleda, analize in implementacije metod iskanja najkrajše poti. Izdelan je bil sistematičen pregled literature kot podlaga za identificiranje najpogosteje uporabljenih metod iskanja najkrajše poti v analizi socialnih omrežij. Predstavljena je implementacija dveh poglavitnih metod iskanja najkrajše poti: Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem. Na podlagi implementacije sta bila izvedena eksperiment učinkovitosti delovanja algoritmov in primerjalna analiza. Na praktičnem primeru realnega socialnega omrežja je prikazana uporaba tradicionalnih metod iskanja najkrajše poti za izračun metrik v analizi socialnih omrežij. Ugotovljeno je bilo, da se Dijkstrov algoritem zaradi preprostejše implementacije izvaja hitreje kot Bellman-Fordov algoritem. Na velikih socialnih omrežjih se za hitrejše iskanje najkrajše poti uporabljajo hevristični pristopi in združevanje vozlišč v skupine. Prav tako Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem za iskanje najkrajše poti v socialnih omrežjih ne podpirata nekaterih vrst komunikacijskih povezav med uporabniki.
Ključne besede: problem iskanja najkrajše poti, Dijkstrov algoritem, Bellman-Fordov algoritem, socialno omrežje, analiza socialnih omrežij
Objavljeno: 17.07.2018; Ogledov: 617; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razvoj aplikacije za podporo kompleksnega procesa v izobraževalni ustanovi
Petra Kalan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj aplikacije za podporo kompleksnega procesa v izobraževalni ustanovi. Na kratko sta predstavljena diagramska tehnika BPMN in orodje ProcessMaker. Opisani so gradniki BPMN (aktivnost, odločitev, dogodek, podatkovni element in artefakti) ter značilnosti orodja ProcessMaker (vizualno modeliranje, definicija delovnih tokov in programska realizacija v jeziku PHP). Povzete so osnove teorije grafov in mer kompleksnosti, hkrati pa je podana zasnova skripta v jeziku R, ki omogoča branje podatkov iz preglednice, risanje grafov in izračun mer kompleksnosti grafa. Z orodjem ProcessMaker so razviti obrazci, dokumenti, pravila in delovni tokovi, ki udeležencem procesa (študentom profesorjem, strokovnim sodelavcem in vodstvu) omogočajo izvedbo vseh opravil v procesu diplomiranja. Modeliran je spremenjeni proces. Značilnost spremenjenega procesa je zmanjšano število aktivnosti zaradi uporabe digitalnih dokumentov. Predvidena je uporaba digitalnega podpisa, vendar v razviti rešitvi ni implementirana. Prenos podatkov med udeleženci v procesu diplomiranja je hitrejši, poteka prek razvite aplikacije in ga je možno meriti (čas, obseg opravljenega dela). Za obstoječi in spremenjeni proces so izračunane mere kompleksnosti s pomočjo paketa QuACN v jeziku R. Nekatere izračunane mere kompleksnosti so: Wienerjevo število, Hararyjev indeks, Randičev indeks povezljivosti, indeks Balaban J, Bertzov indeks kompleksnosti in kompaktnost grafa. Razlike v merah kompleksnosti pri obstoječem in spremenjenem procesu so nastale zaradi različnega števila vozlišč in njihovih medsebojnih povezav.
Ključne besede: ProcessMaker, BPMN, kvantitativna analiza omrežij, R, mera kompleksnosti grafa.
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 516; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

3.
Organizacijska klima in analiza socialnih omrežij v podjetju Lango plus d.o.o.
Matej Pirc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu Organizacijska klima in analiza egocentričnih omrežij v podjetju Lango plus d.o.o. smo se dotaknili teoretičnih osnov organizacijske klime. Zapisali smo njene lastnosti, dimenzije, merjenje le-te ter vpliv in participacijo v delovnem procesu. Opisali smo tudi socialna omrežja, pri katerih smo se posebej osredotočili na egocentrična omrežja in analizo le-teh. V raziskovalnem delu smo merili organizacijsko klimo ter analizirali egocentrična omrežja v podjetju Lango plus d.o.o. V ta namen smo zaposlenim v podjetju poslali spletne vprašalnike, katerih podatke smo kasneje analizirali z ustreznimi statističnimi metodami. Povprečna starost anketirancev je bila 42 let. Večina jih je moških z dokončano srednjo šolo. Na podlagi statističnih analiz smo kasneje odgovorili na raziskovalna vprašanja. Raziskovali smo dva sklopa organizacijske klime, in sicer notranje odnose ter notranje komuniciranje in informiranje. Dokazali smo, da organizacijska klima v podjetju statistično značilno ni zadovoljujoča. Z analizo egocentričnih omrežij smo ugotovili, da omrežje socialne opore zaposlenih z višjo stopnjo izobrazbe ni statistično značilno večje kot omrežje socialne opore zaposlenih z nižjo stopnjo izobrazbe in da zaposleni, ki delujejo v podjetju dlje časa, statistično značilno ne sodelujejo z več ljudmi kot zaposleni, ki so v podjetju manj časa.
Ključne besede: Organizacijska klima, socialna omrežja, analiza egocentričnih omrežij
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 652; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (901,75 KB)

4.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Ključne besede: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 760; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
KOMUNIKACIJA IN OMREŽJE PRETOKA INFORMACIJ V TREH POSLOVALNICAH BANKE NLB D.D.
Jelena Gradič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Komunikacija je proces izmenjave informacij in podatkov za medsebojno razumevanje. Komuniciranje poteka z besedami, gibi, mimiko in je več kot le pogovarjanje. Komunikacija je sestavni del našega življenja. Komuniciramo in vzpostavljamo medosebne odnose na več ravneh, tako v javnem kot v zasebnem življenju. Večino svojega časa preživimo v službi, kjer smo prisiljeni komunicirati in vzpostavljati stike z različnimi ljudmi. Vsak posameznik se mora prilagajati in skrbeti za dobro komunikacijo, saj le tako je organizacija lahko uspešna. Uspešno komuniciranje ni prirojeno, zato je potrebno, da se veščin uspešnega komuniciranja učimo. Neučinkovita komunikacija vodi do nesoglasij in konfliktov, kar pa niža dodano vrednost samega odnosa. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela: teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili komunikacijo, motnje pri komuniciranju, kako izboljšamo sporazumevanje, komunikacija znotraj organizacije, merjenje in analizo socialnih omrežij, predstavili razlike med popolnimi in egocentričnimi omrežji ter opisali merjenje socialne opore. V empiričnem delu pa smo na podlagi anketnega vprašalnika, raziskali kakšna je komunikacija in omrežje pretoka informacij zaposlenih znotraj treh poslovalnic banke NLB D.D. Glavne ugotovitve so, da je komunikacija med zaposlenimi dobra in da je omrežje prenosa podatkov precej povezano, torej zadovoljivo. Pri pripravi empiričnega dela smo ugotovili da gre v naši raziskavi za popolno omrežje, saj je osnova popolnega omrežja seznam izbranih enot in njim pripadajoče relacije. Zaposleni so odgovarjali vsak zase in o svojih relacijah do vseh članov v omrežju. V naši raziskavi enote predstavljajo zaposleni, relacije pa komunikacija med njimi oziroma prenos informacij med njimi. V naši raziskavi smo raziskovali asimetrično relacijo med enotami, natančneje prošnjo za nasvet, ki ni nujno da je vzajemna.
Ključne besede: komuniciranje, analiza socialnih omrežij, merjenje socialnih omrežij
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 991; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (711,54 KB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici