Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri preiskovanju kaznivega dejanja imajo ključno vlogo dokazi, saj ti dokazujejo elemente kaznivega dejanja, povezujejo morebitnega osumljenca s kaznivim dejanjem ali ga izključujejo in na objektiven način pripomorejo rekonstruirati dogajanje ob storitvi kaznivega dejanja. V kriminalističnem preiskovanju imajo velik pomen tako imenovane biološke sledi, ki jih je moč najti tako na kraju kaznivega dejanja kot v njegovi okolici, na storilcu in njegovih oblačilih, na žrtvi in njenih oblačilih ter na predmetih, ki so povezani s kaznivim dejanjem, storilcem ali žrtvijo. Ena izmed pomembnih dokaznih materialov, ki jih štejemo med biološke sledi, je kri. Preiskovanje različnih oblik krvnih sledi – mlake krvi, kapljice, sledi vlečenja, sledi brisanja krvi ipd. – je lahko ključno za reševanje primera kaznivega dejanja, saj lahko s pomočjo le-te rekonstruiramo kaznivo dejanje, torej lahko določimo začetek dejanja, gibanje oseb med dejanjem, posamezna mesta dogodkov in zaporedje dogodkov. Seveda pa morajo biti preiskovalci dobro seznanjeni z načini opazovanja in preiskovanja krvnih sledi. Pomembno je tudi dobro poznavanje biokemije in fizike. Krvne sledi lahko v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina so tako imenovane pasivne sledi, za katere je značilno, da kri pade na podlago, zaradi delovanja sile težnosti – krvni strdki, mlake, srage in kapljičaste sledi. V drugo skupino sledi sodijo krvne sledi, ki nastanejo, ko kri zadene ob podlago z neko dodatno silo – sledi zamahov, razpršene sledi in brizge. Tretja skupina pa so tako imenovane prenosljive sledi, za katere velja, da se kri z dotikom prenese na drug predmet in tako nastanejo krvavi odtisi ali sledi brisanja. Pri samem preiskovanju krvnih sledi je pomembno tudi, da le-te ostanejo nespremenjene oziroma da se jih ohrani do prihoda preiskovalcev. Postopek preiskave območja mora biti jasen, preiskovalna ekipa pa mora imeti usklajeno predstavo o tem, kako bo preiskava potekala. Sledi se lahko namreč zlahka uničijo, kar pa lahko pomembno vpliva na razplet kaznivega dejanja. Kontaminacijo kraja kaznivega dejanja se prepreči z nošenjem zaščitnih oblačil in mask. Pri samem zbiranju materialnih dokazov je pomembno tudi dokumentiranje – fotografiranje, skiciranje in pisanje zapisnika. Velik del zaključne naloge sestavlja opisovanje različnih oblik krvnih sledi, postopki, s katerimi lahko določimo njihov izvor ali vzrok in nenazadnje rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem krvnih sledi.
Ključne besede: diplomske naloge, preiskovanje krvnih sledi, dokumentiranje oblik krvnih madežev, analiza oblik krvnih sledi, rekonstrukcija kaznivega dejanja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 882; Prenosov: 111
Celotno besedilo (3,73 MB)