Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Otroka književna dela čustveno bogatijo. Preko njih se otrok uči in vzgaja. Vrednost dobro izbranega in kakovostnega književnega dela je prav tako pomembna kot vrednost dobro izbrane igrače. Povezava z glasbo otroku omogoči bogato doživljanje književnega dela. Namen diplomskega dela je bil analizirati deset izbranih književnih del in jih obogatiti z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu. Ta so: Cvetka Bevc: Klavirski duhec Jošti (2005), Cvetka Bevc: Pesem za vilo (2009), Andrea Hoyer: Na koncertu (1999), Andrea Hoyer: V glasbeni šoli (1998), Tinkara Kovač: Tinka Tonka flavtofonka in neandertalčeva piščal iz divjih bab (2017), Svetlana Makarovič: Mesečinska struna (2014), Collin Maclntyre: Zdolgočaseni boben (2019), Moritz Petz: Kdo tako grdo poje? (2014), Anja Štefan: Čmrlj in piščalka (2019) in Zaf Zapha: Yemaya: glasbeno popotovanje v Latinsko Ameriko (2010). V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča o teoriji slikanic in teoriji glasbenih dejavnosti. Uporabljena je bila multimodalna analiza izbranih slikanic glede na interakcijo med besedilom in ilustracijami (glavni literarni liki, književni čas, književni prostor, razpoloženje, stranski liki, pripovedovalec, snov, tema, motivi, zgradba in zgodba). Za diplomsko nalogo je bila izbrana kakovostna literatura, ki se povezuje z drugim predmetnim področjem – glasbo.
Ključne besede: glasbena književna dela, analiza književnih del, glasba, glasbene dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,08 MB)