| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Izražanje emocij pri pouku nemščine
Tina Habith, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kompleksni fenomen pri pouku tujega jezika, to so emocije. Osrednji cilj je posvečen izražanju emocij pri pouku nemščine. S pomočjo analize učbenika bom poskušala ugotoviti, kakšen prostor je namenjen emocijam pri pouku, pri katerih oblikah vaj se emocije pojavijo in ali je izražanje emocij kulturno pogojeno. Predvidevam, da se bo izkazalo, da k izražanju emocij pri pouku veliko pripomore tudi učitelj. Učiteljeva priprava na pouk s pomočjo učnega gradiva, učiteljevo zanimanje za kulturo učencev, njegov angažma pri upoštevanju učencev kot celovite osebnosti še dodatno vzpodbudijo senzibilnost za učenje in tuji jezik. Zaradi pozitivne samozavesti pri učenju tujega jezika se učenje jezika in kasnejša ustrezna uporaba tujega jezika ne zdita tako zahtevni.
Ključne besede: pouk tujega jezika, emocije pri pouku, analiza učbenika em Brückenkurs, emocije pri učenju, identiteta in jezik
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 1628; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (514,57 KB)

3.
SISTEM PRIPOROČANJA DOKUMENTOV IN ANALIZA KVALITETE VSEBINSKEGA PRIPOROČANJA PRI RAZLIČNIH OBDELAVAH VHODNEGA BESEDILA
Mladen Borovič, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo načrtovanje in razvoj sistemov za vsebinsko priporočanje pomensko sorodnih dokumentov. V teoretičnem delu najprej podamo osnovne značilnosti priporočilnih sistemov. Ker v priporočilnem sistemu obdelujemo besedila v slovenskem jeziku, najprej podamo pregled nekaterih obdelav vhodnega besedila (lematizacija, izločanje pogostih besed in pomensko označevanje). Nato opišemo funkcijo razvrščanja BM25 in pristop z latentno semantično analizo. Sledi podroben opis razvoja priporočilnega sistema, ki je tudi praktični izdelek tega magistrskega dela. V nadaljevanju predstavimo in analiziramo uspešnost vsebinskega priporočanja pri različnih obdelavah vhodnega besedila. Na koncu podamo še nekaj potencialnih izboljšav v smislu pomenskega gručenja, klasifikacije, hibridnega pristopa pri razvrščanju dokumentov in uporabe razvitega sistema v drugih aplikacijah.
Ključne besede: priporočilni sistemi, vsebinsko priporočanje dokumentov, funkcija razvrščanja BM25, latentna semantična analiza, beleženje uporabniških aktivnosti, pomensko označevanje, statistične metode, procesiranje naravnega jezika, jezikovne tehnologije
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 1909; Prenosov: 202 
(3 glasovi)
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
PRVINE PREKMURŠČINE V IZGOVORJAVI ANGLEŠČINE V PREKMURJU
Nuša Grah, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo raziskuje vprašanje vpliva prekmurskega narečja na izgovorjavo angleščine pri prekmurskih dijakih in učencih v soodvisnosti od lastnosti učencev, ameriške angleščine in različnih psiholoških dejavnikov. V teoretičnem delu so po poglavjih predstavljene glasoslovne značilnosti prekmurskega narečja in glasoslovne značilnosti angleškega jezika, v zadnjem segmentu teoretičnega dela pa so te primerjane in ponazorjene s primeri. Teoretska izhodišča o vplivu dialekta na tuj jezik so podkrepljene z rezultati v praktičnem delu. V raziskovalnem delu sta uporabljeni dve raziskovalni metodi, in sicer protistavnost in analiza napak. Ključni del raziskave predstavljajo posnetki angleške izgovorjave učencev in dijakov v Prekmurju, ki prihajajo iz dveh šol. Posnetki učencev in dijakov so transkribirani po slušnem vtisu, rezultati pa so predstavljeni po kategorijah in glede na glasovna okolja. Z dobljenimi rezultati dokazujemo močan vpliv prekmurskega dialekta na izgovorjavo angleščine pri učencih in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi. Poleg tega smo nekatere podatke o izgovorjavi angleščine učencev in dijakov pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega namen je bil spoznati, ali se učenci in dijaki zavedajo vpliva narečja na tuj jezik in kolikšno mero pozornosti namenjajo pravilni izgovorjavi angleščine. Za analizo teh podatkov smo uporabili deskriptivno metodo. Rezultati diplomskega dela bodo lahko v pomoč tako učencem kot učiteljem angleščine pri izgovorjavi angleščine.
Ključne besede: prekmursko narečje, angleški jezik, glasoslovje prekmurskega narečja, glasoslovje angleškega jezika, dialektologija, fonetika, fonologija, medjezik, protistavnost, analiza napak
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1549; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

5.
KOZMETIČNO IZRAZJE V ŽENSKI PERIODIKI (1897-1930)
Vanesa Škornik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo se posveča jezikovnim spremembam, ki jih je doživelo izrazje s področja kozmetike. Poleg tega se dotakne tudi podob žensk v oglasih – odkriva, kaj so bile zaželene telesne lastnosti in s katerimi kozmetičnimi sredstvi so ženske lahko povečale svojo privlačnost. Viri za preučevanje izrazja so bili oglasi ter objave v ženskih revijah s konca 19. in z začetka 20. stol. S pomočjo slovarskega gradiva, ki je najbliže času nastanka besedil, sem ugotavljala ustaljenost kozmetičnega izrazja v 19. stol. in njegovo ustaljevanje v 20. stol. Podatke sem primerjala z jezikovnim stanjem kozmetičnega izrazja v 21. stol. Za določanje sprememb v obliki, pomenu in pogostosti besedja sem izvedla etimološko-leksikološko analizo z uporabo etimoloških jezikovnih priročnikov, slovarskih gradiv 19. in 20. stol., korpusa starejših besedil ter sodobnih slovarskih gradiv in korpusov. Analiza je pokazala precejšno neustaljenost izrazja v času njegovega oblikovanja. Največ izrazja (polovico analizirane leksike) je normiral že jezikovni priročnik s konca 19. stol., Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar. V slovarjih 20. stol. je bil normiran zanemarljiv del analiziranih kozmetičnih izrazov, vendar pa rezultati analize po korpusu starejše slovenščine IMP kažejo na obstoj tega izrazja v tiskih 19. in 20. stol. Večinski delež tega izrazja je do danes doživel spremembo na vsaj eni jezikovni ravni, nekaj izrazja se ne uporablja več, dobrih 43 % kozmetičnega besedja pa ostaja nespremenjenega.
Ključne besede: ženske revije 19. in 20. stol., zgodovina jezika, jezikovne spremembe, etimološko-leksikološka analiza, žensko telo, lepota, kozmetika
Objavljeno: 17.04.2015; Ogledov: 807; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

6.
Besedilne vrste za razvijanje pisnega sporočanja pri pouku nemščine kot tujega jezika
Mateja Cmager, 2016, diplomsko delo

Opis: Medtem ko se pri pouku nemščine kot tujega jezika predznanje o besedilnih vzorcih in besedilnih vrstah pretežno aktivira pri razvoju bralnih in slušnih jezikovnih sposobnosti, je pričujoča diplomska naloga osredotočena na obravnavanje besedilnih vrst za razvoj pisne kompetence. Vodilno vprašanje pri tem je, kako lahko načrtno pridobivanje znanja o besedilnih vrstah razbremeni in hkrati spodbuja proces pisanja pri pouku nemščine kot tujega jezika. Da bi odgovorili na to vprašanje, so v teoretičnem delu v prvem koraku ugotovljene značilnosti besedilnih vrst. Osnovo za pridobitev potrebnega instrumentarija za klasificiranje besedil je nudila lingvistika besedil in besedilnih vrst. V drugem koraku so tematizirane posebnosti v procesu pisanja. S pomočjo pisnega modela Hayes in Flower je ponazorjeno, kako je možno proces pisanja deliti na več ločenih procesov in kako se lahko ti pri poučevanju pisanja urijo ločeno eden od drugega. V empiričnem delu so se ugotovljena spoznanja preverila z analizo učbeniških kompletov. Pri tem je glavna pozornost veljala poučevanju nemščine kot prvega tujega jezika v gimnaziji. Rezultati kažejo, da besedilne vrste pri razvoju pisne kompetence igrajo pomembno vlogo, saj se lahko s pomočjo besedilnih vzorcev, ki se pri pouku uporabljajo kot primeri obravnavanih besedilnih vrst, ponazorijo elementi kot so jezikovna sredstva in zgradba besedila, ki učenkam in učencem služijo v pomoč pri samostojnem pisanju besedil.
Ključne besede: besedilna vrsta, besedilni vzorec, besedilna kompetenca, pisna kompetenca, pouk nemščine kot tujega jezika, analiza učbeniških kompletov
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (699,37 KB)

7.
PORAZDELJENA POMENSKA ANALIZA DOKUMENTOV V PROGRAMSKEM OGRODJU APACHE HADOOP
David Starina, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo porazdeljeno pomensko analizo dokumentov v programskem ogrodju Apache Hadoop. Opišemo sestavo in delovanje Hadoopa, predvsem porazdeljenega datotečnega sistema HDFS in pogajalca za vire YARN. Predstavimo različne metode za pomensko analizo besedil, osredotočimo se na linearno Dirichletovo razporeditev (LDA) in podamo različne metrike za ugotavljanje podobnosti med vektorji. Predstavimo implementacijo rešitve za iskanje podobnih dokumentov s pomočjo programske knjižnice Apache Mahout in razpravljamo o primerih z LDA-jem generiranih tem. Predstavimo rezultate meritev na porazdeljeni in ne-porazdeljeni različici in predstavimo nekaj predlogov za hitrejšo analizo.
Ključne besede: pomenska analiza, porazdeljena obdelava, Hadoop, linearna Dirichletova razporeditev, procesiranje naravnega jezika
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 452; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013)
Petra Slivnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013) je na jezikovni ravni obravnavana Erjavčeva pripoved Avguštin Ocepek. Osnovni namen je bil s pomočjo jezikovne analize ugotoviti, kako se je jezik v različnih izdajah spreminjal in prilagajal sočasni jezikovni normi. V teoretičnem delu je predstavljeno življenje in delo avtorja pripovedi, Frana Erjavca, ter razvoj slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, in sicer s posebnim ozirom na drugo polovico stoletja ter na pomembnejše jezikoslovce, ki so v tistem času oblikovali slovenski knjižni jezik. V empiričnem delu je podana analiza posameznih izdaj izbrane pripovedi na različnih jezikovnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, leksikalni in skladenjski). Ugotovljeno je, da prva in druga izdaja analiziranega besedila iz 19. stoletja na nekaterih mestih odstopata od sočasne jezikovne norme, preostali ponatisi pa so z njo usklajeni, kljub temu pa so v njih ohranjeni leksikalni arhaizmi. Ti se pojavijo tudi v odlomku v sodobnem srednješolskem berilu, a imajo dodatna pomenska pojasnila. S tem je besedilo v večji meri približano ciljni publiki.
Ključne besede: Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, slovenski knjižni jezik, 19. stoletje, normativnost jezika, jezikovna analiza
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 440; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 161; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici