| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN IN UČINKOVITOST UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA PRI BREZPOSELNOSTI MLADIH NA PRIMERU SLOVENIJE IN BALTSKIH DRŽAV
Polona Koprivc, 2014, magistrsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo beleži v zadnjih petih letih slabše ekonomske rezultate, kar ima za posledico na trgu dela, tudi slabše zaposlitvene možnosti svojih udeležencev in s tem višjo stopnjo brezposelnosti. Zlasti mladi postajajo prioritetna starostna skupina, ki ji je treba nameniti dodatno pozornost, ukrepe in spodbude. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili vrste brezposelnosti ter medsebojno primerjali trg dela v Sloveniji, Evropski uniji in baltskih državah. Podrobneje smo predstavili, na podlagi evidence registrirano brezposelnih oseb pri nacionalnem Zavodu za zaposlovanje in na podlagi ankete o delovni sili, empirične podatke za mlade brezposelne, stare od 15 do 24 let. Kot je znano, se razvitost trga delovne sile med državami precej razlikuje, saj imajo nekatere države dobro razvite mehanizme, s katerimi uspešno uravnavajo odstopanja med ponudbo in povpraševanjem na samem trgu dela, kar se odraža v nižji stopnji brezposelnosti. Države, ki imajo resne gospodarske, politične in druge težave ter namenjajo ukrepom zaposlovanja premalo pozornosti, pa beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Osrednji raziskovalni problem je vezan na stopnjo brezposelnosti mladih v Sloveniji in baltskih državah, zato smo v tem delu podrobneje primerjali empirične podatke glede na delovno aktivnost in stopnjo brezposelnosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pomen aktivne politike zaposlovanja, ki je ena najpomembnejših programskih politik, tako na nacionalnem kakor tudi na evropskem trgu dela. Najprej smo prikazali njen razvoj skozi posamezna časovna obdobja, kjer smo poudarili ključne prioritete, ki so bile v tem času izpostavljene, nato pa smo predstavili njen osnovni namen in cilje, ki jim skuša v posameznem programskem obdobju slediti. Slovenija si je za preteklo obravnavano obdobje, tj. od leta 2007 do 2013 zastavila nekaj pomembnih prioritet, ki pa jih zaradi slabših ekonomskih gibanj, ni uspela realizirati, kar se odraža iz leta v leto z višjo stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih. Vezano na aktivno politiko zaposlovanja, smo v nadaljevanju izpostavili ukrepe, s katerimi Slovenija in baltske države skušajo slediti pozitivnim tendencam na trgu dela in tako odpravljati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zaposlovanju. Glede na to, da je naš osrednji raziskovalni problem vezan na pomen in učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri brezposelnosti mladih, smo v zadnjem delu izpostavili ključne reformne ukrepe, s katerimi skuša Evropska unija zmanjšati stopnjo brezposelnosti mladih. Izpostavili smo ukrep Jamstvo za mlade, ki je namenjen mladim, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti, dobijo možnost dodatnega izobraževanja, pripravništva, vajeništva ali ponudbo za delo. Konkretneje pa smo predstavili ukrepe baltskih držav, s katerimi so od leta 2010, ko so dosegale nadpovprečne stopnje brezposelnosti mladih, uspele obvladati brezposelnost, tako da se sedaj brezposelnost mladih v baltskih državah giblje na nivoju povprečja Evropske unije. Na podlagi raziskave baltskega trga smo podali predloge za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost mladih, aktivna politika zaposlovanja, Jamstvo za mlade, Evropski socialni sklad, analiza izvajanja ukrepov.
Objavljeno v DKUM: 07.08.2014; Ogledov: 2856; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici