| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ANALIZA GLAVNIH KOMPONENT
Barbara Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena multivariantna statistična metoda imeno- vana analiza glavnih komponent. V začetnem delu so zajeti osnovni pojmi linearne algebre. Nato so predstavljeni osnovni pojmi statistike, ki so potrebni pri vpeljavi analize glavnih komponent. Poleg tega so podane tudi predstavitve večrazsežnih podatkov. V osrednjem delu je predstavljena sama analiza glavnih komponent, ki je ena izmed pomembnejših multivariantnih statističnih metod. Teoretični del je podkrepljen s primeri in dodani so tudi gra…fični prikazi.
Ključne besede: analiza glavnih komponent, glavna komponenta, kovariančna matrika
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 2868; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
RAZPOZNAVANJE SPECIFIČNIH PREMIKOV MOBILNE NAPRAVE IZ SIGNALOV ZAJETIH S POMOČJO VGRAJENIH INERCIJSKIH SENZORJEV
Jože Kraner, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema aktualno tematiko naprednejšega načina interakcije človek-mobilni telefon. V diplomskem delu je predstavljen postopek, ki s pomočjo signalov, zajetih iz pospeškometra, vgrajenega v mobilno napravo, razpozna specifične premike mobilne naprave. Opisani so postopki zajemanja, segmentacije, prevzorčenja in časovnega poravnavanja signalov. Predlagan postopek razpoznavanja med različnimi premiki mobilne naprave temelji na analizi glavnih komponent. Predstavili smo rezultate testiranj zgrajenega postopka in prišli do ugotovitev, da postopek z 99% natančnostjo razpozna med tremi različnimi premiki. Pri razpoznavanju med 10 različnimi premiki je natančnost 75%. Postopek se je dobro izkazal tudi na področju biometrije, saj v 73% pravilno razpozna osebo, ki je izvedla določen premik naprave.
Ključne besede: razpoznavanje premikov, pospeškometer, mobilna naprava, analiza glavnih komponent, interakcija človek-mobilni telefon
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1099; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

4.
OCENJEVANJE ZAMAHA PRI GOLFU Z UPORABO INERCIJSKIH SENZORJEV V MOBILNEM TELEFONU
Rok Slamek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo eksperimentalni postopek za ocenjevanje zamaha pri golfu s pomočjo inercijskih senzorjev v mobilnem telefonu. Podrobneje predstavimo postopek zajemanja, prevzorčenja, časovnega poravnavanja, učenja in testiranja signalov zamahov. Postopek prepoznavanja med posameznimi zamahi temelji na analizi glavnih komponent (PCA). Glavni namen naloge je razlikovanje dobrega in slabega začetnega udarca strokovnjaka. Zanesljivost zgrajenega postopka je 50 %, kar pove, da so si profili strokovnjakovih dobrih in slabih udarcev precej podobni. Postopek je 100 % zanesljiv v množici strokovnjakovih in neustreznih udarcev ter množici začetnikovih in neustreznih udarcev. Torej je primeren za razpoznavo med pravilnim in neustreznim zamahom pri golfu.
Ključne besede: razpoznavanje zamahov, inercijski senzorji, mobilni telefon, analiza glavnih komponent, interakcija človek-mobilni telefon, golf
Objavljeno: 25.02.2015; Ogledov: 618; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

5.
Multivariatna statistična analiza pretovora severnojadranskih pristanišč
Jerneja Mašera, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Pristanišča severnega Jadrana so bila zaradi geoprometne lege pogosto raziskovana, vendar raziskav povezanih z vplivom gospodarstva na njihovo razvitost ni mogoče zaslediti. Povezano s tem je bil glavni namen raziskave ugotoviti vpliv eksogenih spremenljivk štirih določenih področij, ki so jih predstavljali makroekonomski kazalniki na kontejnerski pretovor koprskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Multivariatna statistična analiza je bila narejena z uporabo dveh analiz – z analizo glavnih komponent in faktorsko analizo, pri čemer rezultati kažejo na močno povezanosti vseh eksogenih spremenljivk. Z analizo glavnih komponent smo pridobili šest glavnih komponent, z izvedbo faktorske analize pa sedem faktorjev, pri čemer so nove spremenljivke med seboj neodvisne. Te spremenljivke so bile nato uporabljene v multipli linearni regresiji kot neodvisne spremenljivke, z namenom ugotavljanja njihovega vpliva na kontejnerski pretovor pristanišč. Kazalniki regresijske analize so pokazali močan vpliv neodvisnih spremenljivk na kontejnerski pretovor pristanišč, pri čemer lahko v primeru koprskega in tržaškega pristanišča govorimo o bistveno močnejši medsebojni odvisnosti kot v primeru pristanišča Benetke. Pridobljeni rezultati so pokazatelj močne povezanosti pretovora severnojadranskih pristanišč z gospodarstvom področij, v katerih se le-ta nahajajo, in zalednih področij. Menimo, da pridobljeni rezultati predstavljajo referenčno točko nadaljnjih statističnih analiz, povezanih z napovedovanjem pretovora.
Ključne besede: analiza glavnih komponent, faktorska analiza, linearna regresija, makroekonomski kazalniki, pretovor kontejnerjev, severnojadranska pristanišča
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1139; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

6.
PREPOZNAVANJE ČUSTEV S POMOČJO SENZORJA KINECT, PROGRAMSKEGA ORODJA FACESHIFT IN ANALIZE GLAVNIH KOMPONENT
Boštjan Brenčič, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili učinkovitost računalniško-podprtega vrednotenja čustev pri ljudeh. V ta namen smo s senzorjem Kinect in programskim orodjem FaceShift posneli premike 121 obraznih točk med osnovnimi mimikami, kot so dvigovanje obrvi, zapiranje oči, vertikalno odpiranje ust, horizontalno odpiranje ust in napihovanje ličnic. Z analizo glavnih komponent smo preverili ponovljivost in komplementarnost posnetih obraznih mimik in za vsako obrazno mimiko izračunali projektor meritev v njihovo prvo glavno komponento. Sledila je klasifikacija obrazne mimike med izražanjem naslednjih čustev: nasmeh, začudenje, gnus in žalost. Meritve posameznega čustva smo najprej projicirali v prostor prvih glavnih komponent vseh petih obraznih mimik, nato pa smo omenjene projekcije klasificirali z metodo podpornih vektorjev. Rezultati potrjujejo zelo dobro ponovljivost in komplementarnost projektorjev zgoraj omenjenih obraznih mimik, ter tudi zelo dobro razpoznavo čustev. Dobro razpoznamo nasmeh, začudenje in gnus, slabše pa žalost. Slabše rezultate razpoznave žalosti pripisujemo slabi sledljivosti ustnim kotičkom v orodju FaceShift med izražanjem tega čustva.
Ključne besede: razpoznavanje čustev, obrazne mimike, analiza glavnih komponent, sledenje obrazni mimiki, orodje FaceShift
Objavljeno: 30.10.2014; Ogledov: 1105; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

7.
Primerjava pristopov k napovedovanju porabe električne energije
Sabina Šmigoc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo pristopov k napovedovanju porabe električne energije. Delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem poglavju so predstavljeni osnovni statistični koncepti, ki so potrebni za razumevanje opravljenih analiz in primerjav, to so: slučajna spremenljivka, statistična populacija in vzorec, statistični test, srednje vrednosti, mere variabilnosti in časovne vrste. Pregledu matematičnega področja sledi poglavje, kjer so predstavljene tehnike modeliranja porabe električne energije. Predstavljene so mere kakovosti modelov ter pet metod modeliranja: večstopenjska linearna regresija, umetne nevronske mreže, metoda podpornih vektorjev, eksponentno glajenje in metoda glavnih komponent. V tretjem poglavju je povzet pregled uporabe taksonomij, izdelana je taksonomija napovedovanja v elektrogospodarstvu, predstavljen je pregled domenske literature in prikazana je uvrstitev pristopov iz člankov v izdelano taksonomijo. Glavni rezultat poglavja je graf primerjav tehnik modeliranja, ki smo jih zasledili v literaturi. V zadnjem poglavju so predstavljeni primeri modeliranja porabe električne energije. Najprej je predstavljena korelacijska analiza osnovnih in izpeljanih atributov s časovno vrsto porabe električne energije, nato so prikazani rezultati implementiranih modelov napovedovanja, njihove natančnosti in finančne učinkovitosti.
Ključne besede: napovedovanje, korelacijska analiza, linearna regresija, podporni vektorji, umetne nevronske mreže, eksponentno izravnavanje, analiza glavnih komponent, taksonomija.
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 1440; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Uporaba nevronskih mrež za napoved pretovora v Luki Koper, d.d.
Tom Žumer, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uspešne odločitve podjetij med drugim temeljijo tudi na napovedih. Le-te morajo biti dobre in natančne, da lahko podjetja ohranjajo svojo konkurenčno prednost. Napovedi se danes izvajajo z naprednejšimi metodami, med katere spadajo tudi nevronske mreže. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so umetne nevronske mreže primerne za napovedovanje pretovora v Luki Koper, d. d. Podatki pretovora so bili sestavljeni iz generalnega in tekočega tovora, zaradi česar smo razvili dva modela umetne nevronske mreže, in sicer model mreže časovne vrste generalnega tovora in model mreže časovne vrste tekočega tovora. Modela vsebujeta t. i. NARX (ang. nonlinear autoregressive network with exogenous inputs) arhitekturo nevronske mreže. Izdelavo modela smo razdelili v dva koraka. V prvem koraku smo naredili redukcijo makroekonomskih kazalnikov, ki so nam predstavljali eksogene vhode modela. Izvedli smo jo z metodo analize glavnih komponent v kombinaciji z Monte Carlo simulacijo ter multiplo linearno regresijo. Modelu umetne nevronske mreže generalnega tovora smo namenili deset spremenljivk, modelu za tekoči tovor pa smo namenili štiri spremenljivke. V drugem koraku smo razvili umetno nevronsko mrežo generalnega in tekočega tovora. Rezultati obeh modelov so bili zadovoljivi. Poleg solidnega prileganja ocenjenih in dejanskih podatkov pretovora sta modela izpolnila tudi vse kriterije za kakovost modela. Glede na dobljene rezultate obeh modelov menimo, da so umetne nevronske mreže primerne za napovedovanje pretovora v Luki Koper, d. d.
Ključne besede: umetna nevronska mreža, analiza glavnih komponent, Monte Carlo simulacija, makroekonomski kazalniki, pretovor, napovedovanje, analiza časovnih vrst
Objavljeno: 05.06.2017; Ogledov: 642; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

9.
Zaznavanje obrazov v video vsebinah in njihova klasifikacija
Grega Močnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je razviti sistem, ki zna učinkovito zaznati obraz v video vsebinah. Izdelali smo sistem, ki zazna obraz in ga klasificira za nadaljnjo obravnavo v drugih sistemih. Razložili smo proces zaznave in prepoznave obraza, napisali kratek pregled tehnologij in algoritmov, ki se uporabljajo danes. Predstavili smo princip zaznave obraza v video vsebinah, ki je neodvisen od vira video vsebine. Uporabljeni metodi za zaznavo obrazov sta analiza glavnih komponent in razvrščanje značilk s Haarovimi razvrščevalniki. Pri izvedbi sistema zaznave obrazov v video vsebinah smo uporabili funkcije iz knjižnice OpenCV. Sistem je bil razvit v programskem jeziku Python, saj smo želeli ustvariti sistem, ki je med drugim tudi prenosljiv med platformami. Sistem se je med testiranjem izkazal za učinkovitega, z določenimi izboljšavami pa bo koristna osnova za nadaljnjo procesiranje in prepoznavo obrazov.
Ključne besede: zaznavanje obraza, prepoznava obraza, analiza glavnih komponent, Haarov klasifikator, video
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 594; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici