| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Diskurzna konstrukcija slovenske politike v poročanju medija Politico : magistrsko delo
Domen Kac, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se poglobi v analizo političnega jezika v poročilih spletnega političnega medija Politico v kontekstu slovenske politike. To je izredno pomembno v obdobju naraščajoče globalizacije informacij in komunikacije, saj razkriva, kako se jezik nacionalne politike oblikuje in širi na svetovnem odru. Razumevanje političnega jezika v člankih Politico zahteva teoretske osnove. Kritična analiza diskurza služi kot temeljni okvir za razumevanje političnega namena jezikovne rabe v medijskem diskurzu. Teorija vrednotenja po Martinu in Whiteu omogoča natančnejšo analizo evalvacijskega jezika, ki pomaga razkriti stališča in vrednote v besedilu. Pred začetkom raziskave smo si zastavili štiri hipoteze, ki se nanašajo na ne-nevtralnost v člankih Politico o slovenski politiki. Raziskava se osredotoča na raziskovanje odnosa med mednarodnim medijskim diskurzom in slovensko politiko ter ugotavljanje, ali je medijska slika Slovenije v svetu pretežno negativna. Magistrsko delo se opira na raznolika dela s področja diskurzne analize in teorije vrednotenja, vključno z deli Martina & Whita, Martina & Rosa ter drugih v funkcionalni lingvistiki. Metodologija raziskave združuje kvalitativno analizo jezika in teorijo vrednotenja po Martinu in Whiteu. Kvalitativna analiza besedil omogoča sistematično preučevanje vzorcev, tem in retoričnih strategij v poročilih Politico. Teorija vrednotenja po Martinu in Whiteu pa omogoča ocenjevanje evalvacijskega jezika, ki razkriva stališča in vrednote znotraj besedila. Raziskava temelji na analizi člankov Politico o slovenski politiki med leti 2020-2022. Rezultati razkrivajo več ponavljajočih se vzorcev v načinu, kako Politico predstavlja slovensko politiko, vključno s statistično analizo elementov jezika vrednotenja. Analiza podpira večino hipotez, ki so bile postavljene v uvodu, in razkriva, da popolnoma nevtralno politično novinarstvo praktično ni dosegljivo. Razumevanje, kako mednarodni mediji konstruirajo diskurz o slovenski politiki, je ključno za politike in znanstvenike. To razkriva, kako se politična dejanja lahko predstavijo na mednarodni ravni, ter prispeva k rastočemu področju analize političnega diskurza. Magistrsko delo je uspešno doseglo svoje cilje, razkrivajoč ne-nevtralnost v jeziku člankov Politica o slovenski politiki. Razumevanje delovanja političnega diskurza v medijih je ključnega pomena za kritično ocenjevanje medijskih prispevkov in boljše razumevanje vpliva politike na mednarodni ravni.
Ključne besede: slovenska politika, konstrukcija diskurza, Politico, Teorija vrednotenja, analiza diskurza, mednarodni mediji, politična komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (992,99 KB)

2.
Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi Zadić
Vanesa Volk, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Forenzično jezikoslovje: algoritmizirano jezikovnostilno ugotavljanje profila tvorcev spletnih komentarjev
Marko Drobnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Splet predstavlja spremembo v komunikaciji, stilu sporočanja in tvorjenju besedil. Zaradi formalizirane anonimnosti, ki jo omogoča spletni prostor, se čedalje težje odkriva avtorje diskurzov in besedil na spletu, saj hibridna oblika posredovanja informacij z novo metabesedilnostjo zahteva najaktualnejše pristope pri ugotavljanju avtorstva tovrstnih besedil. V magistrskem delu smo zato v teoretsko jezikoslovno izhodišče uvedli Foucaultovo (arheologijo) vednost(i) s področja jezika in diskurza ter v nadaljevanju upoštevali Unukov pogled na stil, ostalo splošno jezikoslovno teorijo pa smo dopolnili s ključnimi spoznanji s področja forenzičnega jezikoslovja in forenzične stilistike. V aplikativni razsežnosti magistrskega dela smo skozi statistične, korpusne in ostale forenzične analize vseskozi upoštevali načela objektivnosti, relevantnosti ter samokritike po Keržanu. Ustreznost teoretskega koncepta pri obravnavani problematiki magistrskega dela se je potrdila skozi raziskovalni del, saj smo prišli do rezultatov, ki kažejo na potencialno vrednost uporabljene metodologije pri ugotavljanju stilnih razlikovanj med besedilnimi vrstami, komentarji na spletnih straneh in na splošno med vsemi besedili. Predstavljene stilne vrednosti omogočajo tudi prepoznavanje avtorstva besedil(a) in ugotavljanje stilnega profila tvorcev spletnih komentarjev.
Ključne besede: analiza diskurza, forenzično jezikoslovje, besedilna stilistika, kvantitativna besedilna analiza, profiliranje avtorja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 2196; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Koncept konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah
Darinka Verdonik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku pregledamo, kako se je koncept konteksta razvijal po različnih področjihjezikoslovja in analize diskurza, ter kritično pretresemo opredelitev različnih teorij do tegavprašanja. Predstavljene poglede združimo v dve smeri, družbeno in kognitivno. V družbenousmerjenih teorijah analize diskurza ne razvijejo širše, splošno sprejete teorije konteksta in secelo izogibajo sami definiciji pojma kontekst, češ da je prekompleksen. V kognitivno usmerjenihteorijah najdemo bolj obširno izdelane definicije in teorije konteksta, vendar jim očitamovrsto pomanjkljivosti, da bi bile splošno veljavne.
Ključne besede: jezikoslovje, analiza diskurza, kontekst
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1154; Prenosov: 217
URL Povezava na datoteko

5.
Teorija mentalnih modelov v raziskovanju pogovora : pot k socio-kognitivnemu modelu pogovora?
Darinka Verdonik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se ukvarja z vprašanjem, ali je mogoče vzpostaviti teoretični okvir za raziskave pogovora, ki bi vključeval sociološki, kognitivni in jezikovni vidik diskurza ter bi posledično celostno razlagal pogovor. Za izhodišče je izbran socio-kognitivni model Walterja Kintscha in Teuna A. van Dijka, ki temelji na teoriji mentalnih modelov. V prispevku razpravljam o njegovih prednostih in slabostih za celostno analizo pogovora.
Ključne besede: kognitivna lingvistika, pogovor, kogntivna analiza diskurza, mentalni modeli pogovora, socio-kognitivni model pogovora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1477; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

6.
ELIPSA IN PARENTEZA V IZBRANEM PARLAMENTARNEM DISKURZU
Tatjana Caf, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujem in analiziram jezikovna pojava elipso in parentezo v izbranem parlamentarnem diskurzu. Ker je moje gradivo del parlamentarnega diskurza, so najprej predstavljeni štirje pristopi k diskurzu: strukturalizem, sistemsko-funkcijska slovnica, besedilni vidik s pragmatiko in analiza diskurza. Naslednje poglavje je namenjeno definicijam diskurza in predstavitvi razmerja med besedilom, kontekstom in diskurzom. Nato se osredotočim na govorjeni diskurz, saj me zanimata elipsa in parenteza v govorjenem diskurzu. Sledi pregled pojmovanja elipse in parenteze različnih avtorjev. V empiričnem delu so ločeno analizirane elipse in parenteze, posebno poglavje pa je namenjeno elipsam v parentezi. Elipsa in parenteza sta jezikovni (diskurzivni) prvini, obe prispevata k diskurzivni koherenci, vendar je med njima pomembna razlika. V ospredju raziskave je delovanje elipse in parenteze v diskurzu in povezanost elipse in parenteze s tekočim diskurzom. Elipsa je predvsem jezikovno-sistemski pojav, za njeno interpretacijo je ključen besedilni kontekst oz. sobesedilo. Posebna oblika elipse je situacijska elipsa, ki je besedilni pojav, kjer pa ni več ključen besedilni kontekst, ampak cel kontekst oz. diskurz. Parenteza je diskurzivna oz. metadiskurzivna prvina, je sredstvo vzporednega izražanja, saj teče vzporedno s propozicijskim diskurzom. Opravlja interaktivno ali interakcijsko metadiskurzivno vlogo. V diskurz se ne vriva, ampak teče vzporedno z njim.
Ključne besede: sistemsko-funkcijska slovnica, analiza diskurza, diskurz, elipsa, parenteza, metadiskurz
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 2226; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU
Klementina Sečkar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU so prikazane značilnosti le-tega, njegova obravnava stvarnosti in njegove posebnosti. Predstavljena je vloga medijev s poudarkom na televizijskem mediju. Skozi študijo različnih avtorjev je opisano, kako mediji prikazujejo stvarnost. Pri opredelitvi medijskega diskurza je poudarek na televizijskem medijskem oziroma novinarskem diskurzu. Podrobneje so prikazane značilnosti televizijskega novinarskega diskurza, po katerih se le-ta razlikuje od novinarskega diskurza v tisku in na radiu ter žanri televizijskega novinarstva s poudarkom na poročilih. Predstavljene so značilnosti kakovostnega novinarskega prispevka. V analizi izbranega problema je uporabljena analiza medijskega diskurza/diskurzivne prakse (Afera Patria iz dne 19. 3. 2009 v informativnih oddajah Dnevnik in 24 ur).
Ključne besede: Ključne besede: diskurz, medijski diskurz, televizijski novinarski diskurz, žanri televizijskega novinarstva, kakovost novinarskega prispevka, analiza medijskega diskurza.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2010; Ogledov: 4297; Prenosov: 704
.pdf Celotno besedilo (473,52 KB)

Iskanje izvedeno v 2.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici