| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Lastnosti biofizikalnih objav skozi čas : magistrsko delo
Dino Gačević, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih beležimo porast števila strokovnih in znanstvenih objav, sočasno s tem pa tudi število novo nastalih, interdisciplinarnih področij. Sem uvrščamo tudi področje biofizike, izbrano za izhodiščno točko naše raziskave. V magistrskem delu smo najprej z uporabo podatkovnega rudarjenja iz spletne baze PubMed pridobili nabor za področje relevantnih člankov, nato pa pripravili splošni pregled od leta 1900 naprej. Ugotovili smo, da je število objavljenih člankov, povprečno število avtorjev na članek ter delež člankov s ključnimi besedami skozi leta naraščal. S podatki o revijah z največ objavljenimi članki ter najpogostejšimi ključnimi besedami smo ponazorili trende, ki odražajo postopen prehod naravnanosti v splošno fiziko do specializiranosti v področje biofizike. Enak trend smo potrdili še z najpogostejšimi n-grami skozi leta ter analizo MeSH deskriptorjev. Podrobneje smo predstavili tudi trende držav z največ objavami ter ugotovili, da so do leta 2020 prednjačile ZDA, po letu 2020 pa je vodilno mesto prevzela Kitajska. Ogledali smo si še medsebojno povezovanje avtorjev oz. držav, iz katerih ti prihajajo. Z delitvijo rezultatov v tri obdobja smo prikazali postopno krepitev medsebojnega povezovanja. Nalogo smo zaokrožili s prikazom razvoja in trendov področja biofizike na podlagi analize MeSH deskriptorjev. Rezultati so pokazali, da se velik delež terminov prenese v nova obdobja. Povprečno se pojavi 21 % novih ter pozabi 11 % vseh terminov. Z analizo ugotovljenih terminov se je izkazalo, da močno prevladuje termin »strunarji«, ki poudarja področje biologije, za področje fizike pa so se kot najpomembnejši termini izkazali »algoritmi«, »epidemiološke metode« ter »akustika«, nedavno pa tudi »avtomatizacija«.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, analiza besedila, MeSH, kompleksne mreže
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

2.
Izdelava naprednega programa za frekvenčno analizo besedil
Dušan Špalir, 2017, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je frekvenčna analiza besedil, ki so si med seboj vsebinsko različna. V prvem delu na splošno predstavimo različne tipe besedil ter najpogostejše gradnike, povemo, kaj je to frekvenčna analiza ter kako se jo uporablja. Predstavimo gesla, saj bomo kasneje naredili še primerjavo med besedili ter gesli. S pomočjo programa za frekvenčno analizo analiziramo vsa besedila ter rezultate prikažemo ter primerjamo. Na koncu zapišemo ugotovitve, ali se različni tipi besedil med seboj razlikujejo, in ali uporabniki pri kreiranju svojih gesel uporabljamo večinoma črke, ki se bolj pojavljajo tudi v besedilih.
Ključne besede: besedila, analiza, frekvenca, frekvenčna analiza, gesla
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1371; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
PREVODNA ANALIZA SLOVENSKO-NEMŠKEGA LETNEGA POROČILA BANKE BKS
Zoran Gal, 2016, diplomsko delo

Opis: Besedila, analizirana v diplomskem delu z naslovom Prevodna analiza slovensko-nemškega letnega poročila banke BKS, sodijo na področje strokovnih besedil. Pri prevajanju strokovnih besedil znanje izhodiščnega in ciljnega jezika ni dovolj. Prevajalec mora imeti določeno predznanje s strokovnega področja, na katerem deluje in ga prevaja. V našem primeru je to področje bančništva, torej je treba poznati finančno strokovno izrazje. V diplomskem delu so analizirana in opisana letna poročila kot posebna besedilna zvrst, predstavljeni so namen, zgradba in značilnosti letnih poročil, ki jih sestavijo banke oziroma podjetja. V teoretičnem delu je opisana zgodovina prevajanja s poudarkom na funkcionalističnih teorijah. Opredeljena sta pojma strokovnih besedil in prevajanje strokovnih besedil, predstavljen je eden izmed prvih učbenikov s strokovnimi finančnimi izrazi na Slovenskem. Temu sledi opis zgradbe letnega poročila. V zaključku teoretičnega dela je predstavljena banka BKS, njena zgodovina in osnovna vodila. V empiričnem delu je poudarek na izdelavi slovensko-nemškega finančnega glosarja, ki je nastal na podlagi analize strokovnega izrazja (terminološke analize) letnega slovensko-nemškega poročila banke BKS. Strokovno izrazje in slog izvirnega besedila smo primerjali s ciljnim besedilom, rezultate analize smo zaradi preglednosti ugotovitev predstavili v tabeli. Rezultati analize kažejo, da so prevodi strokovno ustrezni, kratki in jedrnati. Ciljno besedilo v nemščini podaja izključno bistvene informacije iz izhodiščnega besedila, na leksikalni ravni ni nepotrebnih dodajanj strokovnega izrazja. Opazno je le, da nemščina za skorajda vsako poimenovanje uporablja enobesedni samostalnik iz več prvin, medtem ko slovenščina uporablja besedne zveze in opise (upravljanje stroškov = das Kostenmanagement). Analiza je tudi pokazala, da so v nemškem prevodu številni angleški izrazi (Fair Value, Cash Flow …), ki seveda vplivajo na slog besedila, v slovenščini pa je uporaba prevzetega besedja redka.
Ključne besede: prevajanje strokovnih besedil, finančna terminologija, strokovna besedila, strokovni slog, bančništvo, banka BKS, analiza prevoda.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1780; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

4.
Konstrukcija in analiza zelo velikih grafov ključnih besed
Tim Kos, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se lotevamo problema konstrukcije grafa ključnih besed iz velikega korpusa besedil. V grafu ključne besede predstavljajo vozlišča, ki so povezana s temami. Dve ključni besedi sta v grafu povezani z neko temo, v kolikor sta v nekem besedilu medsebojno odvisni in to besedilo pripada izbrani temi. V prvem delu so ob konstrukciji takšnega grafa predstavljene še metode za izluščitev ključnih besed in določitev tem besedila. Predstavljeno znanje nato uporabimo na konkretnem primeru. Nad celotno angleško Wikipedijo skonstruiramo graf in ga tudi analiziramo. Predstavimo splošne lastnosti grafa in argumentiramo dobljene rezultate pri analizi grafa. V zadnjem delu navedemo še nekaj primerov uporabe definirane strukture in predstavimo podatkovne baze, ki so za shranjevanje grafa primerne. Končna ugotovitev kaže na to, da graf ključnih besed ni uporaben le za iskanje po besedilih, ampak tudi za vse sorodne probleme, kot so: klasifikacija novega besedila in predlaganje podobnih besedil.
Ključne besede: graf ključnih besed, iskalnik po besedilih, ključne besede, klasifikacija besedila, analiza grafa
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 1337; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (500,25 KB)

5.
PLAGIARIZEM V DIPLOMSKIH DELIH IZ PODROČJA DRUŽBOSLOVJA V SLOVENIJI
Sandra Habjanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na trende glede prisotnosti plagiarizma v diplomskih delih iz področja družboslovja v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljene osnovne smernice pisanja strokovnih besedil, opredeljen pojem plagiarizma, njegove oblike in vrste ter načini reševanja tega problema. Z metodo intervjuja in analize strokovne literature smo ugotovili, da so sankcije, s katerimi se mora soočati plagiator, na naših in tujih fakultetah zelo podobne. V osrednjem delu naloge smo obseg oz. stopnjo plagiarizma merili z dvema indikatorjema. Kot prvi indikator smo uporabili odstotek podobnosti, ki ga izračuna program za detekcijo plagiatov; kot drugi indikator pa smo uporabili koeficient plagiarizma, ki smo ga izračunali na podlagi podrobne analize družboslovnih diplomskih del. Korelacijska analiza je pokazala sorazmerno močno povezanost obeh indikatorjev. Skozi empirično raziskavo smo prišli do ugotovitve, da (1) se je stopnja plagiarizma v obdobju 2004–2011 na ekonomskih fakultetah v okviru Univerze v Ljubljani in na Univerze v Mariboru občutno zmanjšala. (2) Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Filozofski fakulteti v Mariboru sicer nismo zabeležili trendov upadanja, vendar pa se je (3) na teh dveh fakultetah pokazala na splošno bistveno nižja raven prisotnosti plagiarizma v primerjavi z obema ekonomskima fakultetama (EPF in EF).
Ključne besede: strokovna in znanstvena besedila, plagiatorstvo, programi za detekcijo plagiatov, sankcije, primerjava podobnosti, analiza podobnosti
Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 2684; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (832,38 KB)

6.
Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja
Nuša Škalič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja je bilo zapisano na podlagi analize izbranih kratkoproznih besedil, ki jih je zbral in uredil eden najpomembnejših koroških zbirateljev folklornega gradiva, Vinko Möderndorfer. Namen dela je bil opredeliti teorijo ljudskih »malih literarnih zvrsti« (Kos, 1996, str. 155), kot so pravljice, pripovedke, basni, bajke, miti, legende, uganke, pregovori, reki ter anekdote. V obravnavi teme je bil cilj analizirati posamezne zgodbe ter jih glede na vsebino in formo razvrstiti v določeno literarno vrsto. V drugem delu je bil poudarek na tematiki in motiviki obravnavanih del, zadnji del pa je namenjen opisu koroških bajeslovnih bitij. Metode dela so izbrane glede na vrsto diplomskega dela, ki je teoretično. Pri opisovanju bajeslovnih bitij in teoriji kratkoproznih besedil so bile hipoteze preverjene z uporabo deskriptivne metode dela, v sklepnem in teoretičnem delu ter v sami analizi del s primerjanjem dejstev s pomočjo komparativne metode, metoda analize in sinteze pa je bila uporabljena pri analiziranju in povzemanju izbranih koroških zgodb. Vse te raziskovalne metode so pripeljale do naslednjih rezultatov: kratke zgodbe so ljudskega značaja, saj so se prenašale iz roda v rod. Vseh zbranih in analiziranih zgodb je sto ena; dvaindvajset je pravljic, triindvajset bajk in bajeslovnih pripovedk, devet legend ter sedeminštirideset pripovedk. Pripovedi so po poglavjih razvrščene glede na tematiko in motiviko vsebine, veliko jih je vezanih na temo smrti, vero v onostranstvo, mitološka bitja ipd., nekaj pa jih ima tudi pravljične in živalske motive. Nekatera besedila so zelo poznana, priljubljena so tudi pri otrocih, saj jih obravnavajo v šolah. Na Koroškem so značilna bajeslovna bitja, ki so predstavljena glede na mesto, ki jo zasedajo v duhovnem izročilu, razvrščena pa so po tipologiji, karakteristiki in vlogi, ki jo imajo v različnih motivih in vsebinah.
Ključne besede: Vinko Möderndorfer, kratkoprozna besedila, koroške ljudske zgodbe, analiza besedil, tematika zgodb, bajeslovna bitja.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 3333; Prenosov: 648
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici