Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri pisanju magistrskega dela z naslovom Slovenske basni smo izbirali relavantne metode dela, ki so bile najbolj smiselne glede na posamezen sklop raziskovanja in pisanja. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov. V začetnem delu študije povzamemo smernice definicije in značilnosti te kratke literarne vrste, kot so jih zapisali slovenski in tuji teoretiki, ter predstavitve njej sorodnih literarnih vrst. Prav zaradi tega moramo biti pri poimenovanju kratke didaktične zgodbe pazljivi, ker je njena temeljna lastnost, da na zbadljiv način s pomočjo standardnih antropomorfiziranih živalskih književnih likov opisuje človeške napake in odnose med njimi. Ti skozi dvogovor, katerega ne smemo razumeti dobesedno, prikazujejo življenjske resnice. V drugem delu smo predstavili zgodovinski pregled razvoja basni od njenih predvidenih začetkov pa vse do danes. Izpostavili smo štiri svetovne zbiratelje in basnopisce, to so Ezop, Gaj Julij Fedrus, Jean de La Fontaine in Ivan Andrejevič Krilov, ter enaindvajset slovenskih zbirateljev in basnopiscev. Med slednjimi smo analizirali štirinajst avtorskih zbirk naslednjih avtorjev: Valentina Vodnika, Antona Martina Slomška, Janeza Trdine, Frana Levstika, Matije Valjavca, Josipa Stritarja, Dragotina Ketteja, Vladimirja Pavšiča − Mateja Bora, Borisa Fakina − Igorja Torkarja, Rada Bordona, Miroslava Košute, Slavka Pregla, Aca Mermolja ter Otona Marca. V tretjem delu smo analizirali slovenske folklorne basni. Glede na rezultate analize lahko zagovarjamo, da se slovenske folklorne in tudi avtorske basni držijo sheme. V njih so uporabljene tako avtohtone kakor tudi neavtohtone živalske vrste. Slednjih je seveda občutno manj. V zgodbo sta največkrat vpletena le dva književna lika. Njuna karakterja sta vselej nasprotna. Vsekakor je smiselnost basni v njeni poučnosti. Njen nauk lahko bralec prenese v vsakdanje življenje in se s tem izogne neprijetnim situacijam. Vsekakor je pa tako folklorni kakor tudi umetni basni skupno, da sta še v današnjem času uporabljeni kot prikrita načina kritiziranja družbe ali posameznika. Ker se v literarni teoriji uporabljata izraza avtorska in umetna basen kot sopomenki, smo se tega v delu poslužili tudi mi.
Ključne besede: folklorna basen, umetna basen, zbiratelji basni, basnopisci, analiza basni
Objavljeno v DKUM: 12.01.2015; Ogledov: 4867; Prenosov: 553
Celotno besedilo (1,24 MB)