Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Kronična ledvična bolezen povzroča progresivne spremembe v prehranskih potrebah, kar vodi do prehranskih motenj, izgube mišične mase in povečanega tveganja za podhranjenost. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti doprinos uporabe bioelektrične impedančne analize za oceno prehranskega stanja in telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled, analizo in sintezo znanstvene literature na temo uporabe bioelektrične impedančne analize za oceno prehranskega stanja in telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo. Iskanje znanstvene literature je bilo izvedeno v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Cochrane Library. Potek iskanja je predstavljen z diagramom PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav. Ugotovili smo, da je bioelektrična impedančna analiza uporabna metoda za oceno prehranskega stanja in telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo. Nizka vrednost faznega kota predstavlja pomemben kazalnik celične integritete in je povezan s podhranjenostjo, beljakovinsko-energijsko izčrpanostjo, krhkostjo in povečanim tveganjem za kardiovaskularne dogodke. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve in pristranskosti uporabljene metode. Razprava in zaključek: Bioelektrična impedančna analiza predstavlja pomembno orodje za spremljanje telesne sestave pri pacientih s kronično ledvično boleznijo, vendar ima omejitve, zlasti pri oceni telesne maščobe pri ženskah in posameznikih z večjo vsebnostjo vode v telesu. Kljub temu lahko pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti prehranske obravnave in kliničnih izidov.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, telesna sestava, prehransko stanje, bioelektrična impedančna analiza
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V diplomskem delu smo želeli primerjati postopka hidrotermalne karbonizacije in torefikacije ter lastnosti končnih produktov. Surovini, ki smo ju toplotno obdelali, sta bili papirni in biološki mulj iz papirne industrije. Preverili smo tudi, kakšen je efekt predhodne obdelave mulja z alkoholnim kisom. Hidrotermalno karbonizacijo smo izvedli pri 250 °C z različnima reakcijskima časoma, in sicer 2 h in 4 h. Torefikacijo smo izvedli v atmosferi z dušikom in atmosferi z ogljikovim dioksidom, pri čemer smo vzorce enkrat segreli do 250 °C, drugič pa do 350 °C. Analiza plinov, ki so se sproščali med torefikacijo, je pokazala, da je ogljikov dioksid tisti plin, ki nastaja v največji meri. Iz elementne analize je razvidno, da se delež ogljika v toplotno obdelanih vzorcih poveča, razmerje H/C in O/C pa se zmanjša. Razmerje goriva je dosti večje pri vzorcih, obdelanih s torefikacijo. Toplotna obdelava zviša kurilno vrednost. Nakisani vzorci so imeli po večini višjo kurilno vrednost. Z višjo temperaturo in daljšim časom obdelave praviloma dobimo oglje, ki ima višjo kurilno vrednost in energijsko gostoto. Največje masne in energijske izkoristke smo dobili pri torefikaciji na 250 °C, na izkoristek pa sta najbolj vplivala temperatura torefikacije in vrsta obdelovanega materiala. Glede na FTIR-spektre sklepamo, da so se celuloza, hemiceluloza in lignin med toplotno obdelavo v večini razgradili. Izmerili smo tudi vrednost pH in prevodnost ter določili vsebnost nutrientov v procesnih tekočinah, ki smo jih dobili s hidrotermalno karbonizacijo.
Ključne besede: termična obdelava, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, odpadki papirne industrije, analiza plinov, gorivne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,67 MB)

Opis: V pričujočem magistrskem delu je slikanica predstavljena kot knjiga posebne oblike, literarno-likovna umetnina. Pri tem je največ pozornosti namenjene odnosu med besedilom in ilustracijami, ki je stičišče dveh umetnosti svojih značilnosti in zakonitosti. Osrednji namen magistrskega dela je bil poskusiti celostno multimodalno analizirati izbrane slikanice, pri čemer sta izpostavljena tako literarni kot likovni vidik. S tovrstno raziskavo je bilo analizirano, kako se besedila Bine Štampe Žmavc pri oblikovanju celovitega umetniškega dela prepletajo z ustvarjanjem raznolikih ilustratorjev in kako literarno-likovna interakcija na podlagi sodelovanja z različnimi likovnimi umetniki spreminja svojo vsebinsko-oblikovno podobo. Osrednji sklop magistrskega dela tako predstavlja multimodalna analiza devetih izbranih slikanic Bine Štampe Žmavc z epskimi besedili. Raziskovanje je bilo usmerjeno predvsem na analizo odnosa med besedilom in ilustracijami, za kar je bil uporabljen skupek tako literarnih kot tudi umetnostnozgodovinskih metod. Iz ugotovitev sledi, da se v vseh izbranih slikanicah vzpostavlja za to obliko knjige značilna interakcija med besedo in podobo, pri tem pa med slikanicami obstajajo razlike, zlasti na oblikovni ravni tega odnosa. Vse slikanice izkazujejo značilnosti kakovostnih literarno-likovnih umetnin.
Ključne besede: Bina Štampe Žmavc, slikanica, odnos med besedilom in ilustracijami, multimodalna analiza, literatura, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,45 MB)

Opis: Zahteva po zagotavljanju učinkovitega procesa komisioniranja ob pomanjkanju usposobljene delovne sile zahteva razvoj in uporabo novih tehnologij ter izboljševanja obstoječih procesov. Doktorska disertacija obravnava probleme robotskega komisioniranja in integracije le-teh z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. Robotsko komisioniranje zajema pripravo naročila glede na obseg delovnega naloga s pomočjo sistemov robotskega komisioniranja. Vsebina doktorske disertacije se osredotoča na tri glavna področja obravnave: (i) načrtovanje prijema dvoprstnih prijemal (togega in fleksibilnega), (ii) razvoj metodologije za določitev uspešnosti robotskih prijemal in (iii) razvoja novih skladiščnih strategij upravljanja procesa robotskega komisioniranja integriranega z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. V ta namen je bilo razvito kompleksno orodje za izbiro najprimernejšega robotskega prijemala (SIRP), ki združuje različne funkcionalnosti z namenom večje produktivnosti skladiščno-komisionirnega sistema. Na osnovi razvitega simulacijskega modela v okolju ADAMS pridobimo najprimernejše prijemne točke za izbrano togo dvoprstno prijemalo. Nadalje je bila za fleksibilno prijemalo razvita metodologija, ki ob določevanju primernih prijemnih točk omogoča oceno uspešnosti robotskega prijemala za proces robotskega komisioniranja. Na osnovi pridobljenih podatkov o uspešnosti izbranih dvoprstnih robotskih prijemal je bila razvita nova skladiščna strategija, ki upošteva uspešnost prijema posameznega robotskega prijemala. Predlagana strategija omogoča večjo pretočno zmogljivost, pri čemer se za dosego tega cilja izvede (i) zamenjava vrstnega reda izvajanja naročil ali (ii) menjava robotskega prijemala, kadar je le-to potrebno. Na podlagi analize učinkovitosti delovanja samostojnega sistema robotskega komisioniranja in sistema robotskega komisioniranja z uporabo avtomatskega izmenjevalnika robotskega orodja, se predlaga uporaba najprimernejše konfiguracije le-teh.
Ključne besede: industrijska robotika, intralogistika in skladišča, robotizacija procesa komisioniranja, izbira robotskega prijemala, načrtovanje prijema, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (18,35 MB)

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavan premestitveni problem transportno skladiščnih enot (TSE) v večglobinskem skladiščnem sistemu avtomatskih vozičkov (AVS/RS). Pri procesu odpreme TSE lahko zaradi več globin prednja TSE ovira dostop do ciljne TSE. Na podlagi uporabe učinkovite skladiščne in premestitvene strategije lahko ovirajočim TSE izberemo skladiščno mesto, kjer minimiramo povprečni čas enojnega in dvojnega delovnega cikla (DDC) in posledično povečamo pretočno zmogljivost večglobinskega AVS/RS skladiščnega sistema. V kontekstu problematike stohastične odpreme TSE, kjer vrstni red odpreme TSE ni vnaprej poznan, smo z uporabo metode Markovskih verig za kombinacijo skladiščne strategije najglobljega mesta (DF) in premestitvene strategije DF izpeljali in predstavili analitični model. Zaradi izrazite kompleksnosti analitičnega modela smo prav tako razvili in predstavili empirični model, ki temelji na linearnih in kvadratnih regresijskih enačbah . Oba predlagana modela smo verificirali s pomočjo simulacijskega modela diskretnih dogodkov (DES). Analiza rezultatov je pokazala visoko ujemanje napovedi povprečnih časov DDC obeh predlaganih modelov z rezultati simulacije. V okviru doktorske disertacije smo analizirali več različnih kombinacij skladiščnih in premestitvenih strategij. Namen te analize je bila identifikacija najučinkovitejše kombinacije skladiščne in premestitvene strategije za zmanjšanje povprečnega časa DDC in povečanje pretočne zmogljivosti večglobinskih AVS/RS skladiščnih sistemov. Pri simulacijski analizi DES smo spreminjali število globin in število stolpcev skladiščnega regala (skladiščnih mest vzdolž regalnega hodnika) pri čemer je skupno število skladiščnih mest (zalogovna velikost skladišča) ostalo enako pri vseh konfiguracijah skladišča. Analiza je pokazala, da skladiščni sistemi z večjim številom globin skladiščnega regala omogočajo doseganje krajših povprečnih časov DDC. Prav tako smo ugotovili, da kombinacija skladiščne strategije DF in premestitvene strategije najbližjega soseda (NN) velja za najbolj učinkovito, še posebej pri uporabi AVS/RS skladiščnih sistemih s petimi in šestimi globinami. Problem deterministične odpreme TSE, kjer je vrstni red odpreme TSE poznan v naprej, smo reševali z algoritmi spodbudnega učenja. Analizirali smo učinkovitost algoritmov Deep Q-Network (DQN) in Proximal Policy Optimization (PPO). Razvili in predstavili smo štiri načine zapisa stanja večglobinskega AVS/RS skladiščnega sistema in analizirali, s katerim zapisom stanja so se agenti najučinkovitejše priučili reševanja premestitvenega problema TSE . Rezultate algoritmov DQN in PPO smo primerjali z rezultati celoštevilčnega programa in ugotovili, da so agenti priučeni z algoritmom PPO reševali premestitveni problem z manjšim povprečnim številom premestitev. Nadaljnja analiza rezultatov je pokazala, da so bili agenti priučeni z algoritmom DQN bolj zanesljivi pri reševanju premestitvenega problema TSE, v primerjavi z agenti priučenimi z uporabo algoritma PPO. V primerjalni analizi smo ugotovili, da lahko priučeni agenti rešujejo premestitveni problem TSE skoraj optimalno.
Ključne besede: Intralogistika, večglobinski AVS/RS skladiščni sistem, premestitveni problem TSE, analitično in numerično modeliranje, spodbudno učenje, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (8,27 MB)