| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Celostno vrednotenje življenjskega cikla plastičnih tokov v Sloveniji z vidika vplivov na okolje : magistrsko delo
Asja Frangež, 2023, magistrsko delo

Opis: Močna porast proizvodnje različnih izdelkov na osnovi različnih plastičnih materialov povečuje tudi nastajanje plastičnih odpadkov, kar ustvarja nove izzive, saj se različni plastični materiali različno reciklirajo oz. zaključujejo svoj življenjski cikel. Kljub temu, da Slovenija že dosega cilj 55 % recikliranja plastične embalaže do leta 2030, pa za oceno vplivov plastike na okolje skozi njen celotni življenjski cikel v Sloveniji še ni bilo opravljene raziskave. Analiza materialnega toka plastike v Sloveniji zajema zadnje statistično leto, tj. 2021. Študija magistrske naloge predstavlja LCA analizo (Analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment) plastičnih tokov, ki obsegajo 8 vrst plastičnih polimerjev (LDPE, HDPE, PVC, PET, PUR, PP, PS in ostala plastika) ter vse faze življenjskega cikla z različnimi scenariji v končni fazi. Analiza je bila izvedena z uporabo programskega orodja Open LCA in ReCiPe 2016 metodo ocenjevanja vpliva življenjskega cikla. Glavni dejavniki, ki prispevajo k okoljskim obremenitvam, so bili identificirani skozi vse faze življenjskega cikla. Izkazalo se je, da ima največji vpliv na okolje pri vseh osmih proučevanih plastikah faza proizvodnje, vodilna pri vplivih na okolje je ostala plastika (ki je je tudi količinsko največ), sledi ji HD-PE. Najmanj okoljskih vplivov se pojavlja pri plastikah PVC in LDPE. Vseh 8 plastik pa dosega največje vplive na okolje v kategoriji globalnega segrevanja. Po primerjavi z različnima končnima scenarijema (100 % sežig in 100 % reciklaža) ugotovimo, da je najmanj sporen za okolje scenarij 100 % reciklaže, saj ima zaradi povratne zanke najmanjši vpliv na okolje.
Ključne besede: analiza življenjskega cikla, plastični polimeri, okoljski vplivi, ReCiPe metoda, trajnostno ravnanje
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ekonomska in gradbena analiza ter analiza življenjskega cikla uporabe konopljinega betona v Sloveniji : magistrsko delo
Jernej Gaberc, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi pregledanih člankov in laboratorijskih preiskav predstavljena raziskava konoplje, konopljinega betona, izdelanih receptur apnenega konopljinega betona in materialov, ki ga sestavljajo. Raziskali smo fizikalne, mehanske in trajnostne lastnosti konopljinega betona in pripravljenih receptur apnenih konopljinih betonov z dodatki granulirane plavžne žlindre in portlandskega cementa 42,5 N, z vsebnostjo 5 % mase konopljinega pezdirja namesto agregata (zrnavosti 0/4 mm). Ugotovili smo, da na lastnosti konopljinega betona v otrdelem stanju vplivajo obdelava in sorta industrijske konoplje ter vrste uporabljenih veziv. Na otrdelih pripravljenih vzorcih smo opravili preiskave tlačnih in upogibnih nateznih trdnosti, od katerih so v obeh primerih najboljše rezultate dali vzorci z dodatkom portlandskega cementa in najslabše tisti z dodatkom mlete granulirane plavžne žlindre. Preverjali smo protimikrobno učinkovitost pripravljenih vzorcev v otrdelem stanju, kjer sta cono inhibicije razvila vzorca z dodatkom deleža cementa in dodatkom cementa skupaj z žlindro v vezivu. Od pripravljenih receptur je TGA/DSC pokazala, da ima največji masni delež CaCO3 in najmanjši masni delež Ca(OH)2 vzorec z dodatkom cementa. Ugotovili smo, da so cene konopljinih betonov v Evropi redko dostopne, močno variirajo zaradi različnih sestav in načina vgrajevanja in so posledično težko primerljive. Primerjava raziskav LCA pri različnih parametrih je dokazala, da je konopljin beton, sestavljen iz konopljinega pezdirja, veziva in vode, v svojem življenjskem ciklu ogljično negativen. Konopljin beton, ki ne vsebuje kamnitega agregata, je primeren za uporabo v Sloveniji, saj obstaja iz njega že več zgrajenih objektov, kot tudi podjetje, ki se ukvarja z gradnjo s konopljinim betonom.
Ključne besede: konopljin beton, industrijska konoplja, analiza življenjskega cikla konopljinega betona
Objavljeno v DKUM: 25.11.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (6,41 MB)

3.
Identifikacija nevarnosti ter analiza vplivov na okolje pri hidrotermični razgradnji vlaken iz melaminskih eterificiranih smol : magistrsko delo
Timotej Vidovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Plastični odpadki predstavljajo velik problem za okolje, saj se velike količine proizvedene plastike ob koncu življenjske dobe znajdejo na odlagališčih, kjer onesnažujejo tla, vode in zrak. Poseben izziv predstavljajo termoseti, ki jih je zaradi njihovih lastnosti težje reciklirati v primerjavi s termoplasti. Melaminske smole spadajo med termosete in so znane predvsem po svoji toplotni odpornosti in stabilni strukturi. Zaradi teh lastnosti in predvsem zaradi trenutnega neznanja glede možnosti recikliranja, svoj življenjski cikel pogosto končajo na odlagališčih. Encimski in hidrotermični procesi so obetavne metode za možno recikliranje in ponovno uporabo termosetov. Oboji procesi predstavljajo okolju prijazne metode za pretvorbo plastičnih odpadkov v uporabne materiale. Encimski procesi povzročijo razgradnjo materiala pod blagimi okolju prijaznimi pogoji, hidrotermični procesi pa uporabljajo vodo pri visoki temperaturi in tlaku. Tekom magistrskega dela smo preučili encimsko in hidrotermično razgradnjo vlaken melaminske eterificirane smole (MER). Encimsko razgradnjo smo izvedli z uporabo različnih prebavnih encimov, hidrotermično razgradnjo pa pri različnih temperaturah razgradnje: 200, 250, 275, 300 in 350 °C. V vodni fazi smo s pomočjo kivetnih testov analizirali vsebnosti formaldehida, organskih kislin, skupnega dušika in amonijaka. Pri hidrotermični razgradnji smo dodatno analizirali še trdno in plinasto fazo. Glede na podatke pridobljene iz eksperimentalnega dela pri različnih temperaturah hidrotermične razgradnje smo nadalje analizirali okoljske odtise s pomočjo programske opreme OpenLCA in različnih baz podatkov. Ocenili smo odtis toplogrednih plinov (GHG), dušika, fosforja, energetski in ekološki odtis ter potencial strupenosti za človeka. Rezultati kažejo, da je razgradnja pri 200 °C povzročila najmanjši vpliv na okolje, vendar pa so bile največje količine sekundarnih spojin pridobljene pri temperaturi razgradnje 300 °C.
Ključne besede: vlakna iz melaminskih eterificiranih smol (MER vlakna), encimska razgradnja, hidrotermična razgradnja, identifikacija nevarnosti, HAZOP, analiza življenjskega cikla (LCA)
Objavljeno v DKUM: 16.06.2022; Ogledov: 667; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

4.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1199; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

5.
Celostno vrednotenje življenjskega cikla prehrambenih oskrbovalnih verig
Petra Vidergar, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Oskrba s hrano je eno izmed najbolj zapletenih logističnih področij v zadnjih desetletjih glede na neprestano rast potrošnje prehrambenih izdelkov, predvsem v hitro razvijajočih se državah. Oskrbne verige hrane postajajo vse bolj globalne in prepletene znotraj široke mreže pridelovalcev, distributerjev, logističnih centrov, trgovin in potrošnikov. Kompleksnost na področju prehrambne industrije prinaša odgovorno spremljanje sledljivosti blaga, preverjanja kakovosti, ustreznosti in časovne zadostnosti z ozirom na zadovoljitev potreb vse zahtevnejših potrošnikov. Z večanjem proizvodnih kapacitet in zadovoljitvijo potreb po hrani globalnega prebivalstva je neizogibna posledica onesnaževanje okolja z različnimi izpusti in odpadnimi snovmi. Za bolj celovito razumevanje oskrbovalnih verig hrane, njihovih vlog in potencialov izboljšav moramo sisteme proučiti na zelo podroben, sistemski in strukturiran način, ki presega le opis materialnih tokov, porabljeno energijo, transportne poti in časovne omejitve. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za vrednotenje oskrbnih verig predvsem z vidika emisij v zrak (npr. CO2) in uvajanja trajnostne embalaže ter skrbnega ravnanja z odpadki. Poudarek je tudi na spodbujanju potrošnikov k nakupu okolju prijaznih gospodinjskih aparatov in drugih naprav. Redko pa najdemo raziskave, ki vključujejo celovito vrednotenje oskrbne verige od samega začetka pridobivanja materialov, skozi transport do proizvodnega obrata, proizvodne procese, transport do distribucijske mreže, potrošnika in, ne nazadnje, skozi fazo uporabe izdelka v času njegove življenjske dobe, vse do zadnje faze, ko izdelek izgubi svojo prvotno funkcijo in postane odpadek in lahko tudi vir za nadaljnjo uporabo. Pri pregledu literature na področju trajnostne oskrbe s hrano lahko v zadnjih letih zasledimo novejšo metodo celostnega vrednotenja okoljskih vplivov oskrbovalnih verig, imenovano Life Cycle Assessment, ali vrednotenje življenjskega cikla (v nadaljevanju LCA). Metoda temelji na ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) standardih 14040 in 14044 ter je ena izmed najbolj celovitih in znanstveno ter metodološko podprtih postopkov za vrednotenje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu izdelka, procesa ali storitve.
Ključne besede: Oskrbne verige hrane, Analiza življenjskega cikla, Krožno gospodarstvo, Trajnostna logistika, Vpliv na okolje.
Objavljeno v DKUM: 13.03.2020; Ogledov: 1686; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
ANALIZA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA PROCESOV PROIZVODNJE BIOETANOLA S PROGRAMSKIM ORODJEM OpenLCA
Gašper Kozlovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil izvesti analizo življenjskega cikla proizvodnje bioetanola s programskim orodjem openLCA. Analiza življenjskega cikla je opravljena za postopek proizvodnje etanola iz lahko fermentirajočih ogljikovih hidratov (sladkorjev) in za postopek proizvodnje iz škrobnih surovin. Kot surovine, ki vsebujejo pretežno sladkor so izbrane sladkorni trs in sladkorna pesa, škrobne surovine pa koruza in pšenica. Za sladkorni trs in koruzo je analiza opravljena tudi za primer dolgih transportnih poti. Dobljene rezultate smo primerjali med seboj in ugotavljali, kateri postopek in katera surovina sta iz okoljskega vidika najprimernejša. Dobljene rezultate smo primerjali tudi s podatki okoljskih vplivov proizvodnje bencina ter ugotavljali ali je uporaba bioetanola sprejemljivejša. Na podlagi izvedenih analiz smo ugotovili, da ima najmanjše okoljske vplive postopek proizvodnje bioetanola iz lahko fermentirajočih ogljikovih hidratov in sicer iz sladkornega trsa. V primerjavi z uporabo bencina je boljša uporaba etanola iz sladkornega trsa in koruze, ker imata manjše ekvivalentne emisije CO2. V primeru dolgih transportnih poti surovin je bolj smiselna uporaba bencina.
Ključne besede: Vplivi na okolje, analiza življenjskega cikla, proizvodnja bioetanola, openLCA
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1768; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Analiza življenjskega cikla LED ulične svetilke
Barbara Koprivnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu se vsakodnevno srečujemo s problematiko prekomernega onesnaževanja naravnega okolja in poseganja vanj. Posledice tega se kažejo v spreminjanju podnebja, vplivu na zdravje ljudi, zmanjševanju količine neobnovljivih virov, slabši kakovosti zraka … Za reševanje takšnih problemov je razvita metoda analize življenjskega cikla izdelka, s katero se oceni vpliv proizvoda ali procesa na okolje. Glede na rezultate analize je možno izbrati okoljsko najsprejemljivejši izdelek. Tema diplomskega dela se nanaša na analizo življenjskega cikla izdelka; analiziran izdelek je LED ulična svetilka. Za analizo je uporabljen program Sima Pro Demo, s pomočjo katerega se pridobi natančen vpogled v okoljski vpliv izdelka na okolje. V obravnavanem primeru je to proizvodnja aluminija.
Ključne besede: življenjski cikel izdelka, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje, LED ulična svetilka, analiza življenjskega cikla izdelka, LCA
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2070; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

8.
ANALIZA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA HIŠE AKTIVA
Miha Bartok, 2016, magistrsko delo

Opis: V uvodu magistrske naloge smo predstavili različne izolacijske materiale ter pod drobnogled vzeli les in steklo kot gradbena materiala. Jedro naloge predstavlja analiza življenjskega cikla hiše Aktiva in različnih tipov stenskih prerezov v programu Legep – Ökobilanz. Ugotovili in dokazali smo, da je gradnja z lesom okolju bolj prijazna, kot gradnja z betonom ali opeko. Pri analizi hiše Aktiva je bil zanimiv podatek predvsem negativna vrednost potenciala globalnega segrevanja. Program Legep – Ökobilanz je zahteven za uporabo, saj ima veliko knjižnico materialov in ogromno nastavitev, s katerimi lahko vplivamo na končni rezultat. Menimo, da je prihodnost analize življenjskega cikla v integraciji LCA v programe za modeliranje objekta (Archicad, Revit …), kjer bi na koncu poleg 3D modela in načrtov dobili tudi analizo življenjskega cikla objekta.
Ključne besede: lca, lesena gradnja, gradnja s steklom, analiza življenjskega cikla, hiša aktiva
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1853; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

9.
ANALIZA OKOLJSKIH VPLIVOV PROIZVODNJE TOALETNEGA PAPIRJA IZ RAZLIČNIH VRST SUROVINSKIH MATERIALOV
Biserka Flegar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodama LCA (Life Cycle Assessment method) in Eko-indikator 99 analizirali okoljske vplive štirih različnih vrst toaletnega papirja, namenjenega končni izdelavi rolic. Zraven tega nas je zanimala tudi ekonomska ocena oz. kakšen je strošek izdelave posamezne vrste toaletnega papirja. Vrste papirja so proizvedene iz različnih vhodnih surovin, od celuloze do različnih vrst starega papirja. Rezultati kažejo, da ima najmanjši vpliv na okolje papir, izdelan iz starega papirja z recikliranjem (PP in AP toaletni papir), slabši vpliv na okolje ima papir, izdelan iz mešanice celuloze in starega papirja (TT toaletni papir). Papir iz celuloze (CC toaletni papir) najslabše vpliva na okolje. Glede na stroške izdelave smo ugotovili, da je najcenejša proizvodnja PP papirja, ki je izdelan iz najslabših vrst starega papirja, vendar je po tej vrsti papirja tudi najmanjše povpraševanje. Sledita AP papir, izdelan iz starega papirja slabše vrste in CC papir, izdelan iz celuloze. Po papirju iz celuloze je zaradi visoke kvalitete največje povpraševanje kljub višji ceni. TT toaletni papir, ki je proizveden iz mešanice starih, boljših vrst papirja in celuloze, ima najvišje proizvodne stroške.
Ključne besede: analiza življenjskega cikla, LCA, toaletni papir, eko-indikator 99, vplivi na okolje
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 4588; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

10.
ANALIZA OKOLJSKIH VPLIVOV PROIZVODNJE PIVA IZ VIDIKA CELOTNEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA
Renata Balajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo z analizo življenjskega cikla (LCA) ocenili vplive na okolje (abiotsko izkoriščanje surovinskih virov, potencial acidifikacije, evtrofikacije, globalnega segrevanja, tanjšanja ozonske plasti, tvorbe fotokemičnega potenciala), ki nastajajo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje piva, ki obsega: pridobivanje surovin, dobavo in transport materialov in embalaže, proizvodnjo in ravnanje po uporabi. Analizirali smo okoljske vplive posameznih faz proizvodnje piva s primerjanjem različnih vrst embalaž (nepovratna steklenica, pločevinka, PET plastenka) Z analizo rezultatov smo ugotovili, da je polnjenje piva v nepovratne steklenice okolju najbolj škodljivo. Druga najslabša možnost embaliranja piva so pločevinke in najslabša možnost pakiranje piva v PET plastenke.
Ključne besede: analiza življenjskega cikla, LCA, proizvodnja piva, embalaža, vplivi na okolje.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2010; Ogledov: 4077; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (860,20 KB)

Iskanje izvedeno v 1.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici