| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Analitično pridobivanje podatkov
Barbara Hace, Iztok Podbregar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalna dejavnost, podatki, pridobivanje podatkov, analitična obdelava podatkov, N-Dex, analitika
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 838; Prenosov: 229
URL Povezava na celotno besedilo

5.
DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV V ODPADKIH
Andrej Cenčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je vpeljava standardne metode za vsakodnevno analizno delo v okoljevarstvenem laboratoriju. V diplomskem delu je prikazan razvoj metode za določevanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v trdnih matricah oziroma v odpadkih. Celoten razvoj metode obsega predpriprava laboratorijskih vzorcev, izvajanje ekstrakcije in analiziranje pripravljenih ekstraktov s plinsko kromatografijo masno spektroskopijo (GC-MS). Za kvantifikacijo je bila uporabljena metoda izbranih ionov (SIM). Priprava vzorcev in ekstrakcije so bile izvedene s petrol etrom z vreliščem 40-60°C in z uporabo metode s stresanjem ali Soxhlet ekstrakcijo. Umeritvena krivulja je v območju med 1 in 10 mg/L na posamezno spojino, kar znaša med 0,20 mg/kg in 2 mg/kg posameznega PAH pri maksimalni zatehti 25g vzorca in minimalni količini ekstrakta 5ml.
Ključne besede: Policiklični aromatski ogljikovodiki, odpadki, Soxhlet ekstrakcija, GC/MS, plinska kromatografija, analitika odpadkov.
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1009; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
Kriminalistična analitika v nekaterih evropskih državah : diplomsko delo univerzitetnega študija
Žiga Doberšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Časi, ko je posamezna huda kazniva dejanja bolj ali manj uspešno izvajala ena sama oseba, so dokončno minili. Storilci delujejo vedno bolj organizirano, tudi preko državnih meja, pojavljajo se nove in vedno bolj zapletene oblike kriminalitete. Logična posledica hitrega razvoja organizirane kriminalitete je bila nemoč policije, ki je morala za učinkovito kosanje z novimi nevarnostmi prilagoditi svojo organizacijo in reorganizirati svoj model delovanja. Rešitev se skriva v implementaciji koncepta kriminalistične analitike, znotraj katere obstaja poseben obveščevalni proces, sestavljen iz več faz. Gre za sistematično zbiranje, ocenjevanje in analiziranje podatkov ter informacij z namenom pridobivanja analitičnih produktov taktičnega, operativnega ali strateškega pomena. Tovrstna kriminalistična obveščevalna dejavnost se je izkazala za uporabno pri omejevanju številnih vrst kriminalitete, zato se je na njeni osnovi začela razvijati proaktivno usmerjena obveščevalno vodena policijska dejavnost. Ta koncept policijske organizacije predstavlja izredno učinkovit odgovor na vse večji razkorak med stopnjo kriminalitete na ter finančno zmogljivostjo policije in številčnostjo njenih kadrov. Kriminalistične policije po vsem svetu se že zavedajo, da je kriminalistična analitika eno najbolj uporabnih orodij, ki jih imajo na voljo. Kljub temu pa njeno uveljavitev v praktičnem kriminalističnem delu spremlja nemalo težav in dolgo časovno obdobje do popolne implementacije v kriminalistično preiskovanje, čemur se ni mogla izogniti niti slovenska kriminalistična policija. Posamezne države se različno lotevajo teh preprek, posledica tega pa so razlike med posameznimi službami za kriminalistično analitiko. Le-te se po posameznih policijskih organizacijah razlikujejo po podrobnosti organizacije in umestitvi znotraj ali zunaj kriminalistične policije, skupna pa je njihova centraliziranost znotraj omenjenih organizacij.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična analitika, kriminalistična obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 1082; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (516,84 KB)

7.
Vloga operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala
Klemen Cerar, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija od držav članic zahteva vzpostavitev nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, ki temelji na evropskem modelu. V Sloveniji to sicer še ni urejeno, so pa za vzpostavitev že aktivirane delovne skupine, ki pripomorejo k opaznemu napredku na tem področju. Kljub temu pa so zaznane težave, ki zavirajo razvoj kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Glavni vzroki zanje so pomanjkanje znanja in posledična nezainteresiranost vodilnih v policiji, ki še vedno sledijo tradicionalnim modelom vodenja (Potparič, 2014). Z vzpostavitvijo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in nacionalnega modela bo omogočen prehod na obveščevalno vodeno policijsko dejavnost. Tako bo kriminalističnoobveščevalna dejavnost usmerjala policijsko in ne obratno, s čimer bo v ospredje prišla tudi njena proaktivna usmerjenost. V diplomskem delu izpostavljamo pomembnost kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in s tem tudi operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala. S šolskim primerom smo prikazali vlogo operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju kaznivega dejanja gospodarske kriminalitete in ugotovili, da je nujno potrebna za uspešnejše preiskovanje in preprečevanje vseh oblik kriminalitete. Ugotovili smo tudi, da ima osrednjo vlogo analitik, saj mora s pomočjo svojih znanj, tehnik in orodij, ki jih ima na voljo, sestaviti celotno sliko kaznivega dejanja ter na ta način usmerjati preiskavo.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, analitika, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (459,85 KB)

8.
TRENDI NA PODROČJU POSLOVNE INTELIGENCE
Breda Lever, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju so predstavljeni trendi na področju poslovne inteligence, ki so trenutno najbolj uporabljeni. Trendi so potrebni za nenehno razvijanje in izboljševanje poslovne inteligence. Predstavljeni so naslednji trendi: mobilna poslovna inteligenca, poslovna inteligenca v oblaku, poslovna inteligenca kot samopostrežna storitev ter poslovna inteligenca in socialni mediji, kamor spadata trenda: sodelovalna poslovna inteligenca in analitika socialnih medijev. Najbolj množično uporabljen trend na tem področju je mobilna poslovna inteligenca, ki preko mobilnih naprav omogoča dostop do poslovne inteligence kjerkoli in kadarkoli. Enako dostopnost podatkov ponuja tudi poslovanje v oblaku, ki je od vseh predstavljenih trendov najmanj uporabljeno, predvsem zaradi vprašanja varnosti. Predstavili smo tudi poslovno inteligenco, kot samopostrežno storitev, ki omogoča uporabnikom, da so bolj samozadostni in učinkoviti. Zaradi velike prisotnosti socialnih medijev pa obstajata tudi na to navezujoča trenda. Prvi je sodelovalna poslovna inteligenca, ki skrbi za deljenje idej in rešitev med uporabniki. Drugi trend pa je analitika socialnih medijev, ki se nanaša na hitro rastoče področje spremljanja, merjenja, analiziranja in interpretiranja pogovorov socialnih medijev, pogosto tudi v realnem času. Na koncu smo pogledali glavne ponudnike na področju poslovne inteligence in dva najuspešnejša, to sta SAP in Oracle, tudi opisali ter primerjali.
Ključne besede: Poslovna inteligenca, Mobilna poslovna inteligenca, Poslovna inteligenca v oblaku, Samopostrežna poslovna inteligenca, Sodelovalna poslovna inteligenca, Analitika socialnih medijev
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1641; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
BIG DATA TEHNOLOGIJE ZA ANALIZO VELIKE KOLIČINE POSLOVNIH PODATKOV
Jana Medved, 2014, magistrsko delo

Opis: S tem, ko naš svet postaja vedno bolj povezan in naše aktivnosti vse bolj digitalizirane, postajajo podatki bogatejši, raznoliki in na voljo kadarkoli. Organizacije izkoriščajo te ogromne količine podatkov za natančnejše prilagoditve sistemov, podporo odločanju in razvoj proizvodov in storitev. V magistrskem delu smo predstavili karakteristike Big Data, njegove prednosti in izzive s katerimi se soočajo organizacije pri analiziranju ogromnih količin podatkov, osredotočili pa smo se na tehnologije Big Data analitike in v povezavi s tem na vizualizacijo Big Data - kot primer je predstavljena rešitev SAS Visual Analytics. Organizacije uporabljajo Big Data tehnologije, da dobijo odgovore na pomembna vprašanja z analizo podatkov takoj, torej v realnem času ter ne rabijo čakati na rezultate dneve, tedne ali celo mesece. Največja prednost Big Data tehnologij je tako pospešitev časa prejema rezultatov analize ter posledično hitrejše sprejemanje odločitev. Kot tehnologije Big Data analitike smo predstavili delovanje Hadoopa ter značilnosti NoSQL podatkovnih baz in masivnih paralelnih analitičnih podatkovnih baz. Prav tako smo predstavili visoko zmogljivo analitiko, ki s hitrostjo spreminja način obdelave in izkoriščanje vrednosti Big Data v organizacijah ter v povezavi z njo analitiko v pomnilniku (angl. in-memory analytics), ki omogoča organizacijam hitrejše odločanje, natančnejše rezultate in vzpostavitev zanesljive ter prilagodljive analitične infrastrukture. Z Big Data se povečuje tudi potreba po bolj napredni podatkovni vizualizaciji. Predstavitev informacij na razumljiv način, je glavni izziv analiziranja podatkov, če želimo, da rezultati privedejo do konkretnih ukrepov. Rezultati analiz in vizualizacija podatkov sta učinkovita kombinacija za predstavitev in deljenje informacij v podjetju. Rešitev, ki podpira vizualizacijo podatkov, izbranih za analizo, je lahko zelo koristna, sploh kadar lahko pomaga uporabniku izbrati najprimernejšo vizualizacijo za določen nabor podatkov. Takšna rešitev je SAS Visual Analytics, zmogljivo orodje raziskovanja podatkov za razkritje trendov in skritih priložnosti. Združuje analitiko, in-memory arhitekturo, raziskovanje podatkov, podporo Hadoopa in različne možnosti uporabe informacij.
Ključne besede: Big Data, vizualizacija, poslovna analitika, visoko zmogljiva analitika, SAS Visual Analytics
Objavljeno: 13.10.2014; Ogledov: 2280; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Oblikovanje nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti
Damjan Potparič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Zaradi spoznanja, da izvajanje policijske dejavnosti na tradicionalen način v razmerah naraščanja števila kaznivih dejanj in ob istočasnem krčenju sredstev, namenjenih za policijo, ne omogoča več učinkovitega izvajanja policijskih funkcij, so se začele pojavljati nove strategije izvajanja policijske dejavnosti, ki večinoma temeljijo na spoznanju o uporabnosti informacij kot podpore pri sprejemanju odločitev. Ena od teh je obveščevalno vodena policijska dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in hkrati pomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja. Koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti je bil s Haaškim programom na področju pravosodja in notranjih zadev v letu 2004 vnesen v varnostno arhitekturo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z ustanovitvijo Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela so se načela obveščevalno vodene policijske dejavnosti začela uporabljati na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete s strani agencij EU ter držav članic EU, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. V državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je treba oblikovati nacionalne kriminalističnoobveščevalne modele, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Brez omenjenih podsistemov model kot sistem ne more učinkovito delovati.Na podlagi diagnosticiranih slabosti v obstoječem kriminalističnoobveščevalnem modelu slovenske policije smo s pomočjo teoretičnih okvirov, ki smo jih razvili v teoretičnem delu, in identificiranih dobrih praks v okviru analize tujih kriminalističnoobveščevalnih modelov oblikovali predlog ukrepov, ki so usmerjeni k odpravljanju slabosti v okviru obstoječega kriminalističnoobveščevalnega modela in implementaciji optimalnega nacionalnega kriminalističnoobveščevalnega modela v slovenski policiji. Ugotovitve doktorske disertacije je mogoče uporabiti tudi pri oblikovanju in implementaciji nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov v državah, ki imajo podobno organizacijsko strukturo policije kot Slovenija.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistična analitika, obveščevalni izdelki, kriminalističnoobveščevalni model, proaktivne policijske strategije, doktorske disertacije
Objavljeno: 04.12.2014; Ogledov: 1400; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici