SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VEČPARAMETERSKI MODEL OCENJEVANJA ENERGETSKIH RASTLIN ZA PREDELAVO V BIOPLIN
Peter Vindiš, 2010, doktorska disertacija

Opis: Za potrebe planiranja in odločanja pri pridelavi in predelavi energetskih rastlin v bioplin je bil razvit integriran računalniško podprt deterministični simulacijski model BIOPLIN. Simulacijski model BIOPLIN se sestoji iz treh glavnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave energetskih rastlin, simulacijski model predelave energetskih rastlin v bioplin ter simulacijski model proizvodnje električne in toplotne energije iz bioplina. Razviti sistem omogoča oceno ekonomske upravičenosti predelave posameznih energetskih rastlin v bioplin. Rezultati simulacijskega modela v nadaljevanju predstavljajo vhodne podatke za večkriterijsko odločitveno analizo. Pri tem sta bili uporabljeni dve metodi: metoda DEX-i in analitični hierarhični proces (AHP). Z večkriterijskimi modeli, smo glede na vhodne podatke in kriterije, ocenjevali energetske rastline. Analiza je pokazala, da je z uporabo trenutnega modela najbolj ustrezna alternativa uporabljena za energetske rastline za proizvodnjo bioplina koruza. Koruza ima najboljšo večkriterijsko oceno EC = 0,248 in DEX-i ocena = ustrezna. Koruzi sledi sirek z večkriterijsko oceno EC = 0,201 in DEX-i oceno = manj ustrezna. Sledijo sončnica z večkriterijsko oceno EC = 0,151 in DEX - i oceno = manj ustrezna, sladkorna pesa EC = 0,150 in DEX-i oceno = manj ustrezna, ščir EC = 0,127 in DEX-i oceno = neprimerna in kot zadnja topinambur EC = 0,123 in DEX-i oceno = neprimerna. Rezultati raziskave analiziranih energetskih rastlin kažejo enak vrstni red rangiranja z uporabo odločitvenih orodij DEX-i in AHP. Rezultati simulacije predstavljajo dovolj kakovostno podatkovno osnovo za nadaljnji razvoj večkriterijskih odločitvenih modelov.
Ključne besede: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEX-i, analitični hierarhični proces - AHP, energetske rastline, bioplin
Objavljeno: 07.05.2010; Ogledov: 4341; Prenosov: 498
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

2.
RAČUNALNIŠKO PODPRTA VEČKRITERIJSKA IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJA
Jože Manfreda, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetje plinarna Maribor ima sedež v Mariboru in izvaja storitve s svojo skupino strokovnjakov na področju plinske tehnike. Pri gradnji novih plinovodov in hišnih priključkov nastajajo prekopi asfaltnih površin, zato podjetje izbira in ocenjuje najboljšega dobavitelja med gradbenimi podjetji za asfaltiranje prekopov. Namen dela diplomskega seminarja je pripraviti odločitveno podlago za izbiro najboljšega dobavitelja za asfaltiranje prekopov s pomočjo izgrajenega večkriterijskega odločitvenega modela in računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. V teoretičnem delu smo prikazali izhodišča izbire in ocenjevanja dobavitelja in poteka asfaltiranja ter računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. Večkriterijsko odločanje je primerno za reševanje našega odločitvenega problema, ker smo imeli veliko število kriterijev in atributov in nam intuitivno odločanje več ne zadošča. Na podlagi pridobljenih podatkov smo v praktičnem delu izvedli raziskavo s programoma Web-HIPRE in Expert Choice. Pri tem smo uporabil metode za večkriterijsko odločanje: SMART, SWING, SMARTER, neposredno določanje uteži, vrednostne funkcije in metodo AHP. Odločanje po več kriterijih hkrati je potekalo na podlagi petih alternativ (dobavitelj A, dobavitelj B, dobavitelj C, dobavitelj D in dobavitelj E), petih kriterijev (stroški, tehnični, kakovostni, finančni kriterij in kriterij ugodnosti) in štirinajstih atributov (cena blaga in storitev, plača zaposlenih, odzivnost na povečanje zmogljivosti, zanesljivost tehnologije, proizvodne zmogljivosti, certifikati družine ISO, odzivnost na reklamacije, čas opravljene storitve, število zaposlenih, čisti prihodek od prodaje, čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja, bančne garancije, plačilni pogoji in dosedanje sodelovanje). Strukturirali smo odločitveno drevo za oba programa. Določili smo uteži za kriterije; najpomembnejši je finančni kriterij, saj so mu strokovnjaki določili največji pomen. Upoštevali smo preference do alternativ ter naredili sintezo končnih vrednosti. Na koncu smo primerjali rezultate računalniških programov ter ugotovili, da je pri obeh na prvem mestu alternativa dobavitelj A. Programa sta primerna za reševanje našega odločitvenega problema.
Ključne besede: // Izbiranje dobaviteljev // Ocenjevanje dobaviteljev // Kriteriji //Atributi // Alternative // Odločanje // Metode // Večkriterijsko odločanje // Odločitveni model // AHP - Analitični hierarhični proces // SMART // SWING // SMARTER // Analiza občutljivosti // Expert Choice // Web-HIPRE //
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1652; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (700,89 KB)

3.
VZPOSTAVITEV KORESPONDENCE PRI VELIKIH ODMIKIH DVEH KAMER ZA POLJUBNO IZBRANO TOČKO KOT PRISPEVEK K IZBOLJŠANJU RAZPOZNAVANJA SLIK
Peter Podbreznik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Eden izmed možnih načinov spremljanja aktivnosti na gradbišču je zajemanje slik z več kamerami, kateremu sledi razpoznavanje posameznih gradbenih elementov in ugotavljanje izgotovljenosti objekta na osnovi 4D modela. Takšen pristop zahteva vzpostavitev korespondence med slikami, zajetimi iz različnih pogledov (kamer). Osnovni problem je torej vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko, ki se lahko nahaja kjerkoli na sliki (tudi na področjih slike z zelo podobno barvo ali teksturo). V doktorski disertaciji smo razvili novo robustno metodo ASIFT-SH za vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko pri velikih odmikih dveh kamer, ki je mešanica metod ASIFT, segmentacije in lokalne homografije. Ta metoda sestoji iz štirih korakov: i.) določitve začetnih korespondenčnih točk na slikah obeh pogledov z metodo ASIFT, ii.) združevanja korespondenčnih točk iz prvega koraka v ustrezne podmnožice na osnovi segmentiranih regij, iii.) izračuna lokalnih homografij za posamezno podmnožico korespondenčnih točk, ki pripadajo posamezni segmentirani regiji in iv.) izračuna korespondenčne točke z uporabo ustrezne lokalne homografije. Metoda ASIFT-SH v primerjavi z metodo, ki določi korespondenčne točke na osnovi iskanja v okolici epipremice (metoda EPI), zagotavlja bistveno boljše rezultate, še posebej na področjih slike s podobno intenziteto slikovnih elementov. Povprečna napaka korespondenčnih točk, izračunanih z našo metodo, je nekaj slikovnih elementov, medtem ko je odstopanje korespondenčnih točk, vzpostavljenih z metodo EPI, nekaj sto slikovnih elementov. Kritičen korak metode ASIFT-SH predstavlja segmentacija. Metoda namreč predpostavlja, da segmentirane regije ustrezajo kriteriju koplanarnosti (tj. vse točke v segmentirani regiji ležijo v isti ravnini). V splošnem tega ni mogoče zagotoviti. V naš algoritem smo zato vpeljali še korak adaptivnega prilagajanja, s katerim lahko preoblikujemo segmentirane regije tako, da bolje izpolnjujejo zahtevani kriterij. Vpeljani korak temelji na 3D rekonstrukciji začetnih korespondenčnih točk in iskanju čim manjšega števila ravnin v prostoru, katerim te točke pripadajo. Točke, ki pripadajo posamezni ravnini, predstavljajo novo nastale podmnožice začetnih korespondenčnih točk. Rezultati meritev so pokazali, da vpeljava dodatnega koraka, ki omogoča adaptivno prilagajanje segmentiranih regij na osnovi 3D rekonstrukcije, tj. adaptivna različica metode ASIFT-SH, zagotavlja povečanje natančnosti izračunanih korespondenčnih točk. Uspešnost adaptivnega prilagajanja segmentiranih regij je neposredno odvisna od 3D rekonstrukcije, na katero pa močno vplivajo notranji in zunanji parametri kamere. Ker so kamere na gradbišču izpostavljene različnim okoljskim dejavnikom, ki vplivajo tudi na parametre kamere, smo v naši raziskavi preučili tudi vpliv temperaturnih sprememb na geometrijske lastnosti kamere. Vpliv temperature smo ugotavljali tako za eno kamero, kot tudi za sistem kalibriranih kamer, pri čemer vpliva na elektroniko kamere nismo proučevali. Najprej smo dopolnili analitični model kamere s členom, ki modelira vpliv temperaturnih sprememb na delovanje posamezne kamere. Takšen modificirani analitični model kamere omogoča kvantitativno oceno vpliva temperaturnih sprememb na delovanje kamere. Sprememba temperature neposredno vpliva tudi na natančnost sistema kalibriranih kamer. Oceno takšnega odstopanja smo določili eksperimentalno, saj analitična določitev napake ni mogoča. Na koncu smo definirali skupno odstopanje (napako) kalibriranih kamer, kjer smo upoštevali tako odstopanje zaradi numerične napake kalibracijske metode in postopka 3D rekonstrukcije, kot tudi odstopanje, ki je posledica vpliva temperaturnih sprememb. Rezultati raziskave so pokazali, da se vpliv temperature zmanjšuje z večanjem razdalje med kamero in opazovanim objektom. V predvidenih delovnih pogojih na gradbišču, se vpliv temperaturnih sprememb na sliki odraža za manj kot en slikovni element.
Ključne besede: spremljanje gradnje, spremljanje aktivnosti na gradbišču, ujemanje slik, korespondenčne točke, veliki odmiki kamer, poljubno izbrana točka, homografija, segmentacija, epipolarna geometrija, analitični model kamere, parametri kamere, projekcijska matrika, umerjanje kamer, 3D rekonstrukcija, temperaturne spremembe
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 1494; Prenosov: 140
.pdf Polno besedilo (3,37 MB)

4.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Ključne besede: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Objavljeno: 22.02.2013; Ogledov: 875; Prenosov: 42
URL Polno besedilo (3,99 MB)

5.
IMPLEMENTACIJA SPLETNEGA SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Z UPORABO METODE AHP
Tomaž Rajh, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces odločanja, osnovne metode odločanja, in najpogosteje uporabljene večparametrske odločitvene metode. Podrobneje je opisan analitični hierarhični proces (AHP). Opisan je razvoj spletne aplikacije za podporo odločanju po metodi AHP. Predstavljena je arhitektura in delovanje aplikacije ter orodja in tehnologije, s katerimi je aplikacija implementirana. Na primeru je opisana uporaba aplikacije za konkreten odločitveni problem in predstavitev rezultatov.
Ključne besede: analitični hierarhični proces, sistem za podporo odločanju, odločitveni model, spletna rešitev
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1020; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

6.
POENOSTAVLJEN TERMIČNI MODEL ASINHRONSKEGA MOTORJA V PROTIEKSPLOZIJSKI ZAŠČITI
David Ledinek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane osnove delovanja asinhronskega motorja, analiza delovanja protieksplozijskega motorja v prostem teku in kratkem stiku ter analitični izračun segrevanja poenostavljenega termičnega modela. Iz preizkusov prostega teka in kratkega stika, kjer pridobimo podatke o izgubah, smo določili parametre nadomestne sheme. Analizirano je segrevanja motorja v kratkem stiku s priključeno znižano napetostjo in ohlajanje motorja v prostem teku po končanem segrevanju. Izveden je analitični izračun segrevanja poenostavljenega termičnega modela protieksplozijsko zaščitenega motorja.
Ključne besede: protieksplozijska zaščita, asinhronski motor, segrevanje motorja, analitični model
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 831; Prenosov: 107
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

7.
Uporaba simulacijskega modela in večkriterijske odločitvene analize pri planiranju silvopastoralnih sistemov na degradiranih območjih
Drago Brumec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Preučili smo različne scenarije za ustrezno ureditev okolja degradiranega območja z vzpostavitvijo drevesno pašnega sistema. Preučili smo možnost reje navadnega jelena (Cervus elaphus) in damjaka (Dama dama) v obori. Za potrebe naše študije primera smo razvili integrirani tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski model, ki ocenjuje ekonomsko izvedljivost naložbe. Primerne scenarije smo v nadaljevanju študije ovrednotili z večkriterijsko odločitveno analizo. Pri njej smo uporabili dve metodi: metodo DEX in analitični hierarhični proces (AHP). Simulacijski model je sestavljen iz treh osnovnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave krme, simulacijski model vzreja divjadi (navadni jelen in damjak) in simulacijski model obora. Simulacijski model lahko simulira različne scenarije za obdobje 30 ali 50 let. Z oceno večkriterijske odločitvene analize EC = 0,054 in DEXi oceno = odlično, se je scenarij 160 za obdobje 50 let izkazal kot najbolj primeren za ureditev okolja. Scenarij vključuje ekološko rejo navadnega jelena v drevesno pašnem sistemu, naselitev vseh 4-ih območij v prvem letu in košute namenjene za prodajo. Drevesno pašni sistem vključuje drevesne vrste gorski javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), divja češnja (Prunus avium) in črna jelša (Alnus glutinosa) z gostoto 248 dreves/ha (62 od vsake naštete drevesne vrste/ha), namenjene sečnji po 50 letih.
Ključne besede: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX, drevesno pašni sistem, divjad, obora
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1055; Prenosov: 160
.pdf Polno besedilo (9,14 MB)

8.
Vrednotenje stroškov uporabe vozil v vojaški logistiki
Leon Grašič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Redno in dosledno izvajanje postopkov vzdrževanja vozil v vojaški logistiki predstavlja ključni pogoj za doseganje ustrezne zanesljivosti delovanja vojaških bojnih in nebojnih vozil. Slednje ima ključni vpliv na doseganje visoke stopnje razpoložljivosti vozil ter s tem povezane operativne zmogljivosti in odzivnosti enot, kar se še posebej izraža pri izvajanju nalog in obveznosti enot na mednarodnih vojaških operacijah in mirovnih misijah. Ekstremni pogoji in način uporabe vojaških vozil narekujejo specifičen pristop pri obravnavanju, organiziranju in načrtovanju vzdrževanja, pri izvajanju tehnoloških postopkov vzdrževanja in ne nazadnje tudi pri vrednotenju stroškov vzdrževanja in uporabe. V okviru doktorskega dela je oblikovan analitični model, ki je prilagojen specifičnim konstrukcijskim zahtevam in karakteristikam vojaških vozil, profilu (pogojem in načinu) uporabe ter tehnološkim postopkom preventivnega in kurativnega vzdrževanja vozil v vojaški logistiki. Model vrednotenja omogoča vnaprejšnjo ekvivalentno primerjavo skupnih stroškov uporabe podobnih vozil različnih proizvajalcev skozi celotno dobo trajanja (življenjsko dobo). V okviru oblikovanja modela so jasno opredeljeni začetni (vstopni) in robni pogoji. Implementacija analitičnega modela zagotavlja vrednotenje in načrtovanje stroškov vzdrževanja in stroškov direktne uporabe vozil v vojaški logistiki že ob nabavi novih vozil, prav tako pa tudi vrednotenje optimalne dobe trajanja (življenjske dobe) vozil, kar vodi do povečanja zanesljivosti in razpoložljivosti, s tem pa tudi do večje učinkovitosti uporabe vozil v vojaški logistiki.
Ključne besede: vojaška vozila, življenjska doba, stroški uporabe, analitični model, vstopni in robni kriteriji, analiza učinkovitosti
Objavljeno: 05.02.2016; Ogledov: 637; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (2,73 MB)

9.
Uporaba večkriterijskih odločitvenih modelov za ocenjevanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij
Majda Potočnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Ključne besede: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici