SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VEČPARAMETERSKI MODEL OCENJEVANJA ENERGETSKIH RASTLIN ZA PREDELAVO V BIOPLIN
Peter Vindiš, 2010, doktorska disertacija

Opis: Za potrebe planiranja in odločanja pri pridelavi in predelavi energetskih rastlin v bioplin je bil razvit integriran računalniško podprt deterministični simulacijski model BIOPLIN. Simulacijski model BIOPLIN se sestoji iz treh glavnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave energetskih rastlin, simulacijski model predelave energetskih rastlin v bioplin ter simulacijski model proizvodnje električne in toplotne energije iz bioplina. Razviti sistem omogoča oceno ekonomske upravičenosti predelave posameznih energetskih rastlin v bioplin. Rezultati simulacijskega modela v nadaljevanju predstavljajo vhodne podatke za večkriterijsko odločitveno analizo. Pri tem sta bili uporabljeni dve metodi: metoda DEX-i in analitični hierarhični proces (AHP). Z večkriterijskimi modeli, smo glede na vhodne podatke in kriterije, ocenjevali energetske rastline. Analiza je pokazala, da je z uporabo trenutnega modela najbolj ustrezna alternativa uporabljena za energetske rastline za proizvodnjo bioplina koruza. Koruza ima najboljšo večkriterijsko oceno EC = 0,248 in DEX-i ocena = ustrezna. Koruzi sledi sirek z večkriterijsko oceno EC = 0,201 in DEX-i oceno = manj ustrezna. Sledijo sončnica z večkriterijsko oceno EC = 0,151 in DEX - i oceno = manj ustrezna, sladkorna pesa EC = 0,150 in DEX-i oceno = manj ustrezna, ščir EC = 0,127 in DEX-i oceno = neprimerna in kot zadnja topinambur EC = 0,123 in DEX-i oceno = neprimerna. Rezultati raziskave analiziranih energetskih rastlin kažejo enak vrstni red rangiranja z uporabo odločitvenih orodij DEX-i in AHP. Rezultati simulacije predstavljajo dovolj kakovostno podatkovno osnovo za nadaljnji razvoj večkriterijskih odločitvenih modelov.
Ključne besede: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEX-i, analitični hierarhični proces - AHP, energetske rastline, bioplin
Objavljeno: 07.05.2010; Ogledov: 4343; Prenosov: 498
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

2.
RAČUNALNIŠKO PODPRTA VEČKRITERIJSKA IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJA
Jože Manfreda, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetje plinarna Maribor ima sedež v Mariboru in izvaja storitve s svojo skupino strokovnjakov na področju plinske tehnike. Pri gradnji novih plinovodov in hišnih priključkov nastajajo prekopi asfaltnih površin, zato podjetje izbira in ocenjuje najboljšega dobavitelja med gradbenimi podjetji za asfaltiranje prekopov. Namen dela diplomskega seminarja je pripraviti odločitveno podlago za izbiro najboljšega dobavitelja za asfaltiranje prekopov s pomočjo izgrajenega večkriterijskega odločitvenega modela in računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. V teoretičnem delu smo prikazali izhodišča izbire in ocenjevanja dobavitelja in poteka asfaltiranja ter računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. Večkriterijsko odločanje je primerno za reševanje našega odločitvenega problema, ker smo imeli veliko število kriterijev in atributov in nam intuitivno odločanje več ne zadošča. Na podlagi pridobljenih podatkov smo v praktičnem delu izvedli raziskavo s programoma Web-HIPRE in Expert Choice. Pri tem smo uporabil metode za večkriterijsko odločanje: SMART, SWING, SMARTER, neposredno določanje uteži, vrednostne funkcije in metodo AHP. Odločanje po več kriterijih hkrati je potekalo na podlagi petih alternativ (dobavitelj A, dobavitelj B, dobavitelj C, dobavitelj D in dobavitelj E), petih kriterijev (stroški, tehnični, kakovostni, finančni kriterij in kriterij ugodnosti) in štirinajstih atributov (cena blaga in storitev, plača zaposlenih, odzivnost na povečanje zmogljivosti, zanesljivost tehnologije, proizvodne zmogljivosti, certifikati družine ISO, odzivnost na reklamacije, čas opravljene storitve, število zaposlenih, čisti prihodek od prodaje, čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja, bančne garancije, plačilni pogoji in dosedanje sodelovanje). Strukturirali smo odločitveno drevo za oba programa. Določili smo uteži za kriterije; najpomembnejši je finančni kriterij, saj so mu strokovnjaki določili največji pomen. Upoštevali smo preference do alternativ ter naredili sintezo končnih vrednosti. Na koncu smo primerjali rezultate računalniških programov ter ugotovili, da je pri obeh na prvem mestu alternativa dobavitelj A. Programa sta primerna za reševanje našega odločitvenega problema.
Ključne besede: // Izbiranje dobaviteljev // Ocenjevanje dobaviteljev // Kriteriji //Atributi // Alternative // Odločanje // Metode // Večkriterijsko odločanje // Odločitveni model // AHP - Analitični hierarhični proces // SMART // SWING // SMARTER // Analiza občutljivosti // Expert Choice // Web-HIPRE //
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1652; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (700,89 KB)

3.
IZBIRA NAJUSTREZNEJŠE RAZLIČICE POTEKA HITRE CESTE MED AVTOCESTAMA A1 IN A2
Aleš Kovačec, 2012, diplomsko delo

Opis: Transport je premikanje dobrin in ljudi z enega prostora na drugega. Vlaganje v razvoj infrastrukture je eden izmed bistvenih pogojev gospodarskega razvoja države. Cestna infrastruktura tvori mrežo, tako znotraj države kot tudi s sosednjimi in tudi bolj oddaljenimi državami, zato je dobro, da je vsak njen del smiselno uvrščen v celoto. Iz teh razlogov je potrebno biti izredno previden pri izbiri različice poteka nove ceste, saj je potrebno doseči maksimalno korist ob čim nižjih stroških, čim nižji okoljski škodi in čim višjimi pozitivnimi demografskimi učinki. Vplivi investicije v novo cestno infrastrukturo na gospodarski razvoj posamezne regije in širše so zelo raznoliki. Ločimo pozitivne in negativne vplive. Kot pozitivni se običajno omenjajo, da so avtoceste pospeševalci gospodarskih tokov in tokov prebivalstva, s čimer pomagamo preprečiti demografsko odmiranje oddaljenih območij. Negativni vpliv predstavlja izguba konkurenčnosti zaledja, saj se resursi in tržišča koncentrirajo bližje novi cesti. Na podlagi resničnih podatkov smo naredili analizo problema odločanja - izbire najustreznejše različice poteka hitre ceste med prometno zelo obremenjenima odsekoma avtocest v Sloveniji, to sta avtocesta Ljubljana – Maribor in Ljubljana – Zagreb. Trenutne cestne povezave so namreč neprimerne. Odločili smo se za uporabo metode večkriterijskega odločanja, to je metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Uporabili smo program Expert Choice. Pri odločanju o več kriterijih hkrati smo sledili načelom trajnostnega razvoja, zato smo kot kriterije uporabili ekonomski, prostorski in okoljski vidik. Izbirali smo med šestimi alternativami. Pri analizi smo sledili korakom, od strukturiranja odločitvenega drevesa, določitve uteži za kriterije in preferenc do alternativ, do sinteze, s katero smo dobili končne vrednosti. Najustreznejši potek hitre ceste predstavlja različica, ki hkrati povezuje regionalni središči Celje in Novo mesto.
Ključne besede: transport, hitra cesta, investicija, učinki na gospodarski razvoj, spillover učinki, večkriterijsko odločanje, analitični hierarhični proces, AHP, Expert Choice, alternative, kriteriji, izbira
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1138; Prenosov: 91
.pdf Polno besedilo (2,78 MB)

4.
SUPLEMENTARNO VREDNOTENJE PRODAJNIH POTI Z UPORABO KAZALCEV DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE
Mitja Šimenc, 2012, magistrsko delo

Opis: Distribucija tvori s transportom najbolj zastopan zaposlitveni sektor v Evropi, pri čemer so razdalje in obseg pošiljk v transportnih tokovih vse bolj fragmentirani in pomen vzdrževanja kakovostnega stika z odjemalci preko končnih dostav blaga narašča. Nasprotno temu je spremljanje in vrednotenje dela voznikov eno najmanj obravnavanih področij v logistiki, zaradi česar predlagamo nov dopolnilni model vrednotenja prodajnih poti. Temelji na analitičnem hierarhičnem procesu, ki izhaja iz 3 vidikov obravnave dostav: začetnih pogojih v obliki značilnosti poti, opravljenem delu in rezultatih oziroma uspešnosti. Preko njega po 19 kriterijih ocenimo vzorec 50 poti danega dostavnega območja, kjer se vršijo dostave po principu mlečnih obhodov. Ocenjevane poti v določeni obhodni periodi personalizirajo delo voznikov. Rezultate tega prvofaznega vrednotenja uporabimo v širšem okvirju dodeljevanja plačil po 6 oblikovanih variantnih pristopih, ki skušajo slediti osnovnim načelom pravičnosti. Primerjava pristopov medsebojno in glede na projicirano referenčno konvencionalno vrednotenje istih poti pokaže, da predlagana pravila alocirajo različno visoke variantno-specifične zneske izplačil, vendar ohranjajo močno korelacijo z izvornimi rezultati vrednotenja po analitičnem hierarhičnem procesu in izkažejo potencialno uporabnost v praksi.
Ključne besede: analitični hierarhični proces, vrednotenje dela, mlečni obhodi, končne dostave, pravičnost
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 854; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (6,48 MB)

5.
IMPLEMENTACIJA SPLETNEGA SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Z UPORABO METODE AHP
Tomaž Rajh, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces odločanja, osnovne metode odločanja, in najpogosteje uporabljene večparametrske odločitvene metode. Podrobneje je opisan analitični hierarhični proces (AHP). Opisan je razvoj spletne aplikacije za podporo odločanju po metodi AHP. Predstavljena je arhitektura in delovanje aplikacije ter orodja in tehnologije, s katerimi je aplikacija implementirana. Na primeru je opisana uporaba aplikacije za konkreten odločitveni problem in predstavitev rezultatov.
Ključne besede: analitični hierarhični proces, sistem za podporo odločanju, odločitveni model, spletna rešitev
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1021; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

6.
Uporaba simulacijskega modela in večkriterijske odločitvene analize pri planiranju silvopastoralnih sistemov na degradiranih območjih
Drago Brumec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Preučili smo različne scenarije za ustrezno ureditev okolja degradiranega območja z vzpostavitvijo drevesno pašnega sistema. Preučili smo možnost reje navadnega jelena (Cervus elaphus) in damjaka (Dama dama) v obori. Za potrebe naše študije primera smo razvili integrirani tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski model, ki ocenjuje ekonomsko izvedljivost naložbe. Primerne scenarije smo v nadaljevanju študije ovrednotili z večkriterijsko odločitveno analizo. Pri njej smo uporabili dve metodi: metodo DEX in analitični hierarhični proces (AHP). Simulacijski model je sestavljen iz treh osnovnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave krme, simulacijski model vzreja divjadi (navadni jelen in damjak) in simulacijski model obora. Simulacijski model lahko simulira različne scenarije za obdobje 30 ali 50 let. Z oceno večkriterijske odločitvene analize EC = 0,054 in DEXi oceno = odlično, se je scenarij 160 za obdobje 50 let izkazal kot najbolj primeren za ureditev okolja. Scenarij vključuje ekološko rejo navadnega jelena v drevesno pašnem sistemu, naselitev vseh 4-ih območij v prvem letu in košute namenjene za prodajo. Drevesno pašni sistem vključuje drevesne vrste gorski javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), divja češnja (Prunus avium) in črna jelša (Alnus glutinosa) z gostoto 248 dreves/ha (62 od vsake naštete drevesne vrste/ha), namenjene sečnji po 50 letih.
Ključne besede: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX, drevesno pašni sistem, divjad, obora
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1055; Prenosov: 160
.pdf Polno besedilo (9,14 MB)

7.
RAZVOJ IN UPORABA AHP IN ANP ODLOČITVENIH MODELOV ZA ANALIZO TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
Tanja Dergan, 2014, magistrsko delo

Opis: Raziskava zajema teoretično in praktično predstavitev metod AHP – analitičnega hierarhičnega procesa in ANP – analitičnega mrežnega procesa. Na podlagi razvitega odločitvenega orodja za analizo turistične dejavnosti na kmetiji in pridobljenih podatkov želimo oceniti najustreznejšega ponudnika oz. turistično kmetijo, ki bo maksimalno zadovoljila predhodno definirane kriterije. Rezultati raziskave bodo natančno pokazali prednosti in s tem tudi slabosti posameznih obravnavanih turističnih kmetij. Raziskava bo največjo pomoč nudila potencialnim uporabnikom AHP in ANP metod pri razvoju odločitvenih modelov, na drugi strani pa tudi neposredno podporo potrošnikom, ki se odločajo počitnice preživeti na turistični kmetiji. Z obravnavanjem le-teh smo prišli do končnih rezultatov, ki pa so bili tako v AHP kot tudi v ANP modelih enaki. V vseh razvitih modelih je bila kot najboljša ponudnica turistične dejavnosti ocenjena turistična kmetija IV, ki je s svojo pestro ponudbo dosegala najboljše rezultate.
Ključne besede: AHP – analitični hierarhični proces / ANP – analitični mrežni proces / podpora odločanju / turistična kmetija
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 559; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (6,01 MB)

8.
Uporaba večkriterijskih odločitvenih modelov za ocenjevanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij
Majda Potočnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Ključne besede: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 467; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (3,17 MB)

9.
Inteligentni sistem za večkriterijsko optimizacijo tehnološkega načrta dvoosnega struženja
Zlatko Botak, 2016, doktorska disertacija

Opis: Obdelovalni proces je pod stalnim vplivom razvoja in posodabljanja komponent v sistemu stroj-orodje-obdelovanec. Bolj kot so poznana zapletena razmerja med vhodnimi in izhodnimi veličinami, uspešnejši je končni rezultat obdelave s tehničnega in ekonomskega vidika. Obdelava množice medsebojno odvisnih podatkov in omejitev v realnem procesu s klasičnimi metodami ni več primerna, temveč se za optimizacijo poskuša narediti model, ki vključuje določeno stopnjo umetne inteligence. V disertaciji je predstavljen model inteligentnega sistema za samodejno programiranje obdelave struženja na rotacijskih izdelkih. Sistem je zmožen na osnovi 3D-modela izdelka samostojno prepoznati izdelovalnost s postopkom dvoosnega struženja, določiti obdelovalna orodja, zaporedje obdelave, izvesti optimalizacijo in pripraviti NC-program. Nastali NC-program bo glede na izbrane kriterije optimalen glede na čas in učinkovitost obdelave. Razviti inteligentni sistem deluje popolnoma samostojno, brez posega izkušenega strokovnjaka v potek priprave tehnologije. Obdelava se sočasno optimalizira po več kriterijih, po odrezovalnem času, odvzemu materiala, strošku orodja in številu prehodov orodja. Kriteriji se merijo v različnih enotah in se pogosto medsebojno izključujejo, kar pomeni, da izboljšanje obdelave po enem kriteriju pripelje do poslabšanja po drugem. V sistem za samodejno programiranje obdelave je vključena metoda za večkriterijsko optimiranje, analitični hierarhični proces. Metoda temelji razčlenjevanju problema na več ravni, primerjavi kriterijev po parih, izračun vpliva posamezne alternative na končni cilj in preverjanje doslednosti. Rezultati so dodatno preverjeni z metodo za večkriterijsko odločanje ELECTRE II in programom SuperDecisions. Predstavljeni model se lahko uporabi za analizo in optimalizacijo realnih problemov obdelave s struženjem v praksi.
Ključne besede: inteligentni obdelovalni sistem, večkriterijska optimalizacija, NC-programiranje, analitični hierarhični proces, računalniška simulacija, struženje.
Objavljeno: 03.01.2017; Ogledov: 366; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (5,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici